Denarna enota v Republiki Sloveniji je slovenski tolar, ki ga sestavlja 100 stotinov. Njegova oznaka po standardu ISO 4217 je SIT. Izvor njegovega imena je v starem kovancu tolarju. Z do takrat veljavnimi jugoslovanskimi dinarji so se menjali v razmerju 1:1. Najprej so prišli v obtok boni v vrednosti 1, 2, 5, 10, 50, 100, 200, 500 in 1.000, pozneje še za 5.000 SIT.

Boni so bili natisnjeni že na začetku leta 1991, takoj po slovenskem plebiscitu za primer, če bi med osamosvajanjem prišlo do pomanjkanja gotovine v obtoku. Na vseh bonih je bil motiv Triglava in knežjega kamna, ločili so se le po barvi in izpisani nominalni vrednosti.

Zasnoval jih je Miljenko Licul
Po približno enem letu so postopoma prišli v obtok "pravi" bankovci. Zasnoval jih je akademski slikar Miljenko Licul, na njih so upodobljeni pomembnejši Slovenci in z njimi povezani motivi. Nekoliko kasneje so prišli v obtok tudi kovanci, na katerih so upodobljeni živalski motivi. Poleg tega je bilo v obtok poslanih tudi nekaj priložnostnih kovancev, ki so sicer zakonito plačilno sredstvo, vendar nanje le redko naletimo, ker so večinoma končali pri zbiralcih.

Od 28. junija 2004 je tolar trdo določen z evrom, ki naj bi tolar nadomestil 1. januarja 2007. Bankovce izdaja Banka Slovenije. Vsi osnovni motivi na bankovcih, ki se nahajajo na prednji strani, so izdelani v ročni gravuri, senca profila pa je izpolnjena z mikropisavo. Vsi bankovci imajo v vodnem znaku odtisnjen lik, ki je narisan na prednji strani bankovca. Bankovci dveh ali več izdaj se razlikujejo v datumu izdaje in podpisu člana Sveta banke na hrbtni strani.

Na bankovcu za 10 tolarjev je Primož Trubar
Na bankovcu za deset tolarjev (velikost: 120 x 60 mm) je osnovni motiv sprednje strani bankovca lik protestanta Primoža Trubarja. Na osrednjem delu leve polovice bankovca je odtisnjen v tehniki globokega tiska motiv s prve strani Trubarjevega Abecedarija, pod njim pa je upodobljeno pisateljsko pero. Na zadnji strani bankovca je reprodukcija risbe Uršulinske cerkve v Ljubljani. V zgornjem levem delu bankovca je v tehniki globokega tiska odtisnjen motiv iz Novega testamenta.

Valvazor na bankovcu za 20 tolarjev
Na bankovcu za dvajset tolarjev (velikost: 126 x 63 mm) je osnovni motiv sprednje strani bankovca lik polihistorja Janeza Vajkarda Valvazorja. Na levem delu bankovca je v tehniki globokega tiska odtisnjeno geodetsko šestilo. Na zadnji strani so v globokem tisku odtisnjeni različni segmenti zemljevida Slovenije in končna vinjeta dveh angelov iz knjige J. V. Valvasorja Slava vojvodine Kranjske. Na levi strani bankovca je napis Dulcis ex labore fructus.

Vega na bankovcu za 50 tolarjev
Na bankovcu za 50 SIT (velikost: 132 x 66 mm) je osnovni motiv sprednje strani lik matematika Jurija Vege. Na levi polovici bankovca je v globokem tisku odtisnjen motiv risbe iz Vegove razprave o krogli. Na zadnji strani je ponazorjeno Osončje ter risba čelne fasade Akademije znanosti in umetnosti.

Jakopič na bankovcu za 100 tolarjev
Na bankovcu za 100 SIT (velikost: 138 x 69 mm) je osnovni motiv sprednje strani lik slikarja impresionista Riharda Jakopiča. Osrednji del leve polovice bankovca izpolnjujejo slikarska paleta in dva slikarska čopiča. Zadnjo stran predstavljata detajl Jakopičeve slike Sonce in načrt nekdanjega Jakopičevega paviljona v Ljubljani, ki je v globokem tisku.

Na bankovcu za 200 tolarjev Galus
Osnovni motiv sprednje strani bankovca je lik skladatelja Jakoba Galusa. V osrednjem delu je odtisnjena risba motiva orgel iz 17. stoletja. Na zadnji strani bankovca je na levi strani risba pročelja Slovenske filharmonije v tehniki globokega tiska. Na osrednjem delu bankovca je odtisnjen notni zapis.

Na bankovcu za 500 tolarjev Plečnik
Na bankovcu za 500 SIT (velikost: 150 x 75 mm) je osnovni motiv sprednje strani lik arhitekta Jožeta Plečnika. Na levi polovici bankovca je reproducirano šestilo z izrisano krožnico. Osrednji motiv zadnje strani bankovca predstavlja risba vzhodne fasade Narodne in univerzitetne knjiznice v Ljubljani. V spodnjem delu bankovca pa je prikazan tloris knjižnice.

Prešeren na tisočtolarskem bankovcu
1000-tolarski bankovec je velik 156 x 78 mm. Osnovni motiv na sprednji strani bankovca je lik pesnika Franceta Prešerna. V zgornji levi polovici bankovca je v tehniki globokega tiska odtisnjen faksimile Prešernovega podpisa. Na zadnji strani bankovca je v osrednjem delu odtisnjen del besedila Zdravljice. Levo zgoraj je stilizirano pisateljsko pero, poleg njega pa je v pesnikovem rokopisu v globokem tisku odtisnjena beseda Prijatli.

Ivana Kobilica na bankovcu za 5.000 tolarjev
Bankovec za 5.000 tolarjev je velik 156 x 78 mm. Osnovni motiv na sprednji strani bankovca je lik slikarke Ivane Kobilce. Na levi strani bankovca je slikarsko stojalo, ob njem pa medaljon s profilom slikarke. Nad stojalom je na bankovcu izdaje 1. junij 1993 slikarska paleta v optično spremenljivi barvi, na bankovcu izdaje 8. oktober 1997 pa je zaščitna folija.

Na bankovcu izdaje 15. januar 2002 je hologram v obliki slikarske palete, v katerem so stilizirani cvetovi ter številke "5.000" v spreminjajočih se barvah. Na zadnji strani je odtisnjen načrt fasade Narodne galerije v Ljubljani. Desno od motiva je v globokem tisku odtisnjen tloris in naris Robbovega vodnjaka. Kompozicijo končuje na desni strani načrt prizidka Narodne galerije. Bankovec izdaje 15. januar 2002 ima dodano varnostno kovinsko nitko z mikrotekstom, ki je vpletena ob levem robu.

Ivan Cankar na bankovcu z največjo nominalno vrednostjo
Največjo nominalno vrednost ima bankovec za 10.000 tolarjev, ki je velik 156 x 78 mm. Osnovni motiv na sprednji strani bankovca je lik pisatelja Ivana Cankarja. Senca portreta je izpolnjena s pisateljevim rokopisom. V osrednjem delu bankovca je odtisnjen načrt odra nekdanjega gledališča v Ljubljani, nad njim pa v slepem tisku motiv krizanteme. Bankovec izdaje 28. junija 1994 ima levo od krizanteme pisateljsko pero v optično spremenljivi barvi.

Bankovec izdaje 15. januarja 2000 ima na sprednji strani, ob desnem robu fluorescentni trak, na katerem se ponavlja faksimile podpisa Ivana Cankarja, pisateljsko pero in v mikro pisavi izpisan citat iz Cankarjevega dela. Pisateljsko pero v zgornji, levi polovici bankovca je vijolične barve. Osnovni motiv zadnje strani bankovca predstavlja gravura krizanteme, prek osrednjega dela pa je odtisnjen del originalnega pisateljevega rokopisa. Bankovec izdaje 15. januar 2003 ima v levem, zgornjem delu krizanteme dodano iridescentno zaščito.

Poleg bankovcev tudi kovanci
Poleg bankovcev so v denarnem obtoku še kovanci z nominalno vrednostjo 50, 20, 10, 5, 2 in 1 tolar. Na sprednji strani kovanca je v sredini izbočena krožna površina, na kateri je odtisnjena vrednost kovanca. Na levi strani kovanca je od spodaj navzgor napisano ime REPUBLIKA SLOVENIJA, na desni strani pa je ob robu od zgoraj navzdol z velikimi črkami izpisana vrednost kovanca. V spodnjem delu je odtisnjena letnica kovanja.

Na kovancu za 50 SIT je na zadnji strani kovanca je v osrednjem delu upodobljen bik. Nad njim je ob zgornjem robu v latinščini napisano ime Taurus taurus. Ob spodnjem robu je oznaka vrednosti s številko 50. Na zadnji strani kovanca za 20 SIT je v osrednjem delu upodobljena štorklja. Nad njo je ob zgornjem robu oznaka vrednosti s številko 20. Na desni polovici kovanca je ob robu v latinščini napisano ime Ciconia ciconia.

Na zadnji strani kovanca za 10 SIT je upodobljen vzpenjajoči se konj. Ob robu kovanca je v latinščini izpisano ime EQUUS, ob njem pa je številčna oznaka vrednosti v Braillovi pisavi za slepe. Na levi, zgornji polovici kovanca je oznaka vrednosti s številko 10. 5-tolarski kovanec ima na zadnji strani na sredini upodobljeno glavo kozoroga, desno od nje je v latinščini izpisano ime Capra ibex, levo od glave pa je oznaka vrednosti s številko.

Kovanec za 2 tolarja ima na sredini zadnje strani upodobljeno kmečko lastovko v letu, desno od nje je ob robu oznaka vrednosti s številko, pod lastovko pa je v latinščini izpisano ime Hirundo rustica. Na zadnji strani kovanca za 1 tolar je upodobljena večja potočna postrv, pod njo pa dve manjši. Pod njima je v latinščini izpisano ime Salmo trutta fario, nad večjo pa je oznaka vrednosti s številko. Na zadnji strani kovanca za 50 stotinov je upodobljena čebela, desno od nje je v latinščini izpisano ime Apis mellifera, levo od čebele pa je oznaka vrednosti s številko.

Na kovancu za 20 stotinov je upodobljena sova, nad njo je v latinščini izpisano ime Asio otus, levo pa je oznaka vrednosti s številko. Najmanjša nominalna vrednost kovanca je 10 stotinov. Na sredini zadnje strani kovanca je upodobljena človeška ribica, pod njo je v latinščini izpisano ime Proteus anguinus, nad ribico pa je oznaka vrednosti s številko.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1317 je umrl japonski vladar Fušimi.

Leta 1582 današnji dan ni obstajal v Italiji, v Španiji, na Poljskem in na Portugalskem.

Leta 1600 je San Marino sprejel pisano ustavo.

Leta 1647 je umrl danski astronom, astrolog in matematik Christen Longberg.

Leta 1647 je umrl danski astronom Christian Sorensen Longomontanus.

Leta 1652 je umrl angleški matematik in starinar John Greaves.

Leta 1676 se je rodil španski učenjak Benito Jerónimo Feijóo y Montenegro.

Leta 1735 je umrl kitajski vladar Jongdženg.

Leta 1826 se je rodil pravnik Luka Svetec, ki se je zavzemal za enotnost slovenskega pravopisa. Preizkusil se je tudi kot pisatelj.

Leta 1856 je Velika Britanija začela drugo opijsko vojno na Kitajskem.

Leta 1864 se je v Čabru na Hrvaškem rodil slovenski kirurg Edo Šlajmer. Šlajmer je utemeljitelj moderne kirurgije na Slovenskem. V Ljubljano je prišel že kot poznan kirurg in takoj prenovil organizacijo in delo kirurškega oddelka. Edo Šlajmer je maturiral na Reki in študij nadaljeval v Gradcu, kjer je nekaj časa tudi delal.

Z uspešnimi operacijami si je pridobil mednarodni sloves. Leta 1891 je prišel v Ljubljano. Zaradi nesporazumov z oblastjo se je leta 1911 upokojil. Na strani Srbov se je udeležil balkanske vojne, v prvi svetovni vojni je bil vojni kirurg. Delo je povsem končal leta 1922, ko se je preselil v Šentvid. Umrl je 23. decembra leta 1935.

Leta 1869 je umrl 14. predsednik Združenih držav Amerike Franklin Pierce.

Leta 1871 so v okolici jezera Michigan izbruhnili trije hudi požari, ki so goreli tri dni. Največji požar je prizadel Chicago v zvezni državi Illinois in okolico. Požgal je okrog 4.900 kvadratnih kilometrov gozdov, uničil je okrog 17.450 poslopij in ubil 250 ljudi. Brez doma je ostalo okrog 90 tisoč ljudi.

Drugi požar, ki je zajel Peshigo v Wisconsinu, je prav tako požgal okrog 4.900 kvadratnih kilometrov gozdov v šestih okrožjih v državi. V požaru je umrlo od 1.200 do 2.500 ljudi. Požar Peshigo je najhujši požar v ameriški zgodovini. Požar, ki je prizadel okolico Hollanda v Michiganu, je uničil najmanj dve mesti.

Leta 1873 se je rodil danski astronom in kemik Ejnar Hertzsprung.

Leta 1890 se je rodil nemški letalski konstruktor Heinrich Focke.

Leta 1895 je bila ubita zadnja korejska vladarica Min Joseonska.

Leta 1895 se je rodil Juan Domingo Peron Sosa, argentinski državnik, predsednik od 1946 do 1955 in od 1973 do svoje smrti leta 1974.

Leta 1901 se je rodila ameriška psihologinja Doris Allen.

Leta 1906 je nemški frizer Karl Ludwig Nessler predstavil žensko trajno.

Leta 1912 so Črna gora, Srbija, Bolgarija in Grčija napadle turško cesarstvo in ga hitro spravile na kolena. Z londonskim sporazumom je bil sklenjen mir, na avstrijsko zahtevo pa je bila ustanovljena Albanija.

Leta 1917 je umrl politik Janez Evangelist Krek, ki je ob koncu 19. stoletja začel v Sloveniji širiti ideje krščanskega socializma. Prizadeval si je združiti vse zatirane plasti
prebivalstva, predvsem slovenske kmete.

Leta 1918 se je rodil danski kemik, ki je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado, Jens Christian Skou.

Leta 1932 je bila ustanovljeno indijsko vojaško letalstvo.

Leta 1941 se je rodil ameriški duhovnik in borec za človekove pravice Jesse Jackson.

Leta 1941 je nemška vojska prišla do Azovskega morja.

Leta 1952 je v železniški nesreči na severozahodu Londona umrlo 112 ljudi, več kot 200 jih je bilo ranjenih.

Leta 1952 se je rodil nizozemski politik Jan Marijnissen.

Leta 1967 so v bolivijskih hribih ujeli vodjo gverilske vojske Ernesta Che Guevaro in njegove može.

Leta 1967 je umrl britanski predsednik vlade Clement Attlee.

Leta 1970 so komunistični vodje v Parizu zavrnili predlog Richarda Nixona o koncu vojne v Vietnamu.

Leta 1978 je Avstralec Ken Warby na jezu Blowering postavil še vedno veljaven svetovni rekord v hitrosti na vodi. Ta znaša 317,6 milj na uro (1.140 kilometrov na uro).

Leta 1982 so na Poljskem prepovedali stranko Solidarnost.

Leta 1990 je v Jeruzalemu izraelska policija ubila 17 Palestincev in ranila okrog 100 ljudi.

Leta 1991 je hrvaški parlament prekinil vse stike z Jugoslavijo.

Leta 1992 je umrl dolgoletni voditelj nemških socialnih demokratov in predsednik nemške vlade Willy Brandt, s pravim imenom Herbert Ernst Karl Frahm. Leta 1971 je prejel Nobelovo naagrado za mir.

Leta 1998 so v Oslu odprli letališče Gardermoen.

Leta 2001 sta zaradi goste megle na letališču v Milanu pri vzletu trčili cessna in letalo SAS-a. V trčenju je bilo ubitih 118 ljudi.

Leta 2001 je ameriški predsednik George W. Bush objavil ustanovitev urada za nacionalno varnost. Objavil je tudi, da ga bo vodil Tom Ridge.

Leta 2003 je bila objavljena zaroka med danskim prestolonaslednikom Frederikom in avstralsko odvetnico Mary Donaldson.

Leta 2004 je Martha Stewart odšla v zapor.

Leta 2004 so na Baliju aretirali Schapelle Corby zaradi tihotapljenja drog.