je bila objavljena zaroka med danskim prestolonaslednikom Frederikom in avstralsko odvetnico Mary Donaldson.

Par se je naslednje leto poročil, par pa ima po treh letih, od kar sta poročena, že dva otroka, sina Kristjana in hčerko Marijo.

Par se je spoznal med olimpijskimi igrami v Sidneyu leta 2000 v enem izmed nočnih klubov. Kraljica Margareta je uradno odobrila napovedan zakon med svojim najstarejšim sinom in nekdanjo nepremičninsko posrednico. V ta namen je Mary prestopila iz prezbiterijanske v dansko luterantsko cerkev in že zamenjala avstralsko državljanstvo z danskim.

Danska kraljeva družina je najstarejša v Evropi in sega nazaj do vikinškega kralja Gorma, ki je umrl leta 958.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1317 je umrl japonski vladar Fušimi.

Leta 1582 današnji dan ni obstajal v Italiji, v Španiji, na Poljskem in na Portugalskem.

Leta 1600 je San Marino sprejel pisano ustavo.

Leta 1647 je umrl danski astronom, astrolog in matematik Christen Longberg.

Leta 1647 je umrl danski astronom Christian Sorensen Longomontanus.

Leta 1652 je umrl angleški matematik in starinar John Greaves.

Leta 1676 se je rodil španski učenjak Benito Jerónimo Feijóo y Montenegro.

Leta 1735 je umrl kitajski vladar Jongdženg.

Leta 1826 se je rodil pravnik Luka Svetec, ki se je zavzemal za enotnost slovenskega pravopisa. Preizkusil se je tudi kot pisatelj.

Leta 1856 je Velika Britanija začela drugo opijsko vojno na Kitajskem.

Leta 1864 se je v Čabru na Hrvaškem rodil slovenski kirurg Edo Šlajmer. Šlajmer je utemeljitelj moderne kirurgije na Slovenskem. V Ljubljano je prišel že kot poznan kirurg in takoj prenovil organizacijo in delo kirurškega oddelka. Edo Šlajmer je maturiral na Reki in študij nadaljeval v Gradcu, kjer je nekaj časa tudi delal.

Z uspešnimi operacijami si je pridobil mednarodni sloves. Leta 1891 je prišel v Ljubljano. Zaradi nesporazumov z oblastjo se je leta 1911 upokojil. Na strani Srbov se je udeležil balkanske vojne, v prvi svetovni vojni je bil vojni kirurg. Delo je povsem končal leta 1922, ko se je preselil v Šentvid. Umrl je 23. decembra leta 1935.

Leta 1869 je umrl 14. predsednik Združenih držav Amerike Franklin Pierce.

Leta 1871 so v okolici jezera Michigan izbruhnili trije hudi požari, ki so goreli tri dni. Največji požar je prizadel Chicago v zvezni državi Illinois in okolico. Požgal je okrog 4.900 kvadratnih kilometrov gozdov, uničil je okrog 17.450 poslopij in ubil 250 ljudi. Brez doma je ostalo okrog 90 tisoč ljudi.

Drugi požar, ki je zajel Peshigo v Wisconsinu, je prav tako požgal okrog 4.900 kvadratnih kilometrov gozdov v šestih okrožjih v državi. V požaru je umrlo od 1.200 do 2.500 ljudi. Požar Peshigo je najhujši požar v ameriški zgodovini. Požar, ki je prizadel okolico Hollanda v Michiganu, je uničil najmanj dve mesti.

Leta 1873 se je rodil danski astronom in kemik Ejnar Hertzsprung.

Leta 1890 se je rodil nemški letalski konstruktor Heinrich Focke.

Leta 1895 je bila ubita zadnja korejska vladarica Min Joseonska.

Leta 1895 se je rodil Juan Domingo Peron Sosa, argentinski državnik, predsednik od 1946 do 1955 in od 1973 do svoje smrti leta 1974.

Leta 1901 se je rodila ameriška psihologinja Doris Allen.

Leta 1906 je nemški frizer Karl Ludwig Nessler predstavil žensko trajno.

Leta 1912 so Črna gora, Srbija, Bolgarija in Grčija napadle turško cesarstvo in ga hitro spravile na kolena. Z londonskim sporazumom je bil sklenjen mir, na avstrijsko zahtevo pa je bila ustanovljena Albanija.

Leta 1917 je umrl politik Janez Evangelist Krek, ki je ob koncu 19. stoletja začel v Sloveniji širiti ideje krščanskega socializma. Prizadeval si je združiti vse zatirane plasti
prebivalstva, predvsem slovenske kmete.

Leta 1918 se je rodil danski kemik, ki je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado, Jens Christian Skou.

Leta 1932 je bila ustanovljeno indijsko vojaško letalstvo.

Leta 1941 se je rodil ameriški duhovnik in borec za človekove pravice Jesse Jackson.

Leta 1941 je nemška vojska prišla do Azovskega morja.

Leta 1952 je v železniški nesreči na severozahodu Londona umrlo 112 ljudi, več kot 200 jih je bilo ranjenih.

Leta 1952 se je rodil nizozemski politik Jan Marijnissen.

Leta 1967 so v bolivijskih hribih ujeli vodjo gverilske vojske Ernesta Che Guevaro in njegove može.

Leta 1967 je umrl britanski predsednik vlade Clement Attlee.

Leta 1970 so komunistični vodje v Parizu zavrnili predlog Richarda Nixona o koncu vojne v Vietnamu.

Leta 1978 je Avstralec Ken Warby na jezu Blowering postavil še vedno veljaven svetovni rekord v hitrosti na vodi. Ta znaša 317,6 milj na uro (1.140 kilometrov na uro).

Leta 1982 so na Poljskem prepovedali stranko Solidarnost.

Leta 1990 je v Jeruzalemu izraelska policija ubila 17 Palestincev in ranila okrog 100 ljudi.

Leta 1991 je hrvaški parlament prekinil vse stike z Jugoslavijo.

Leta 1992 je umrl nemški politik, kancler Zahodne Nemčije med letoma 1969 in 1974 ter vodja socialnodemokratske stranke od leta 1964 do 1987 Willy Brandt.

Rodil se je 18. decembra 1913 kot Herbert Ernst Karl Frahm v Lübecku. Njegova mati je bila Martha Frahm, neporočena blagajničarka v veleblagovnici. Njegov oče je bil blagajnik iz Hamburga, Möller, ki ga Brandt nikoli ni srečal.

Brandta je na položaju premierja nadomestil Helmut Schmidt, še med svojim mandatom pa je leta 1971 osvojil Nobelovo nagrado za mir.

Willy Brandt je umrl 8. oktobra 1992 na svojem domu ob Rhini zaradi raka.

Leta 1998 so v Oslu odprli letališče Gardermoen.

Leta 2001 sta zaradi goste megle na letališču v Milanu pri vzletu trčili cessna in letalo SAS-a. V trčenju je bilo ubitih 118 ljudi.

Leta 2001 je ameriški predsednik George W. Bush objavil ustanovitev urada za nacionalno varnost. Objavil je tudi, da ga bo vodil Tom Ridge.

Leta 2003 je bila objavljena zaroka med danskim prestolonaslednikom Frederikom in avstralsko odvetnico Mary Donaldson.

Leta 2004 je Martha Stewart odšla v zapor.

Leta 2004 so na Baliju aretirali Schapelle Corby zaradi tihotapljenja drog.