Ima šest bratov - pet bratov je univerzitetnih profesorjev - in dve sestri.

Ko je končal srednjo šolo na Liceo Ludovico Ariosto, se je vpisal na katoliško univerzo Svetega srca v Milanu, kjer je leta 1961 diplomiral iz prava, magisterij pa je naredil na londonski šoli za ekonomijo in politično znanost.

Leta 1963 je postal asistent na oddelku za ekonomijo na fakulteti za politične vede v Bologni, kjer je do leta 1999 predaval kot profesor za industrijsko organiziranje in politiko. Kot gostujoči profesor je predaval na Harvardu in Stanfordu. Sredi 70. let je postal minister za industrijo, leta 1978 v vladi Giula Andreottija pa je bil minister za tehniko. V 80. in 90. letih je sodeloval v več komisijah.

Prodi je bil med letoma 1982 in 1989 in nato od 1993 do 1994 predsednik državnega industrijskega holdinga IRI. Leta 1996 je zmagal na volitvah, na katerih je premagal Silvia Berlusconija, zaradi česar je postal premier. Njegova vlada je padla, ko mu je leta 1998 komunistična stranka umaknila podporo, nasledil ga je Massimo D'Alema.

Septembra 1999 je bil Prodi imenovan na mesto predsednika Evropske komisije. Med njegovim predsedovanjem je 11 evropskih držav sprejelo evro za denarno enoto, leta 2004 pa se je število držav EU-ja povečalo, saj je v Unijo vstopilo več držav nekdanjega vzhodnega bloka.

Mandat se mu je iztekel 18. novembra 2004, na mestu predsednika komisije pa ga je nasledil José Manuel Durão Barroso.

Na volitvah leta 2006 je premagal svojega tesnega tekmeca Berlusconija in 17. maja prisegel kot novi premier.

Prodi, ki je med drugim znan tudi kot Profesor (il Professore), je poročen s Flavio Franzoni, s katero sta se poročila leta 1969. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, Giorgio in Antonio, družina pa še vedno živi v Bologni.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 48 pr. n. št. je Gaj Julij Cezar pri Pharsalusu premagal Pompeja, ki je pobegnil v Egipt.

Leta 378 so Zahodni Goti (Vizigoti) pri Adrianopolisu (danes Edirne v Turčiji) premagali rimsko vojsko pod vodstvom Valensa in si odprli pot za prodor na Zahod.

Leta 870 sta si z mersensko pogodbo Ludvik Nemški in Karel Plešasti razdelila nekdanjo posest Lotarja II - Lotaringijo in določila meje med Vzhodnofrankovsko Nemčijo in Zahodnofrankovsko Francijo.

Leta 1048 je umrl Poppo, bolj znan kot papež tirolskega rodu Damassus II.

Leta 1655 je Oliver Cromwell razpustil parlament, si nadel naslov lord protektor in uvedel vojaško diktaturo. Anglijo je razdelil na enajst okrožij. Poznejša vojna za svobodno trgovino Angležev v španskih kolonijah je prinesla še Jamajko in Dunkerque.

Leta 1797 se je rodil britanski raziskovalec Charles Robert Malden.

Leta 1842 je bila z Webster-Ashburtnovim sporazumom določena meja med ZDA in Kanado vzhodno od Skalnega gorovja.

Leta 1859 se je rodil slovenski odvetnik in politik Ivan Dečko.

Leta 1868 je v Ljutomeru potekal prvi veliki shod na prostem, ki so ga po češkem zgledu poimenovali tabor. Vodilno vlogo pri organiziranju prvih taborov je prevzela mladoslovenska inteligenca. Glavna zahteva na vseh taborih je bila izpolnitev 19. člena ustave, ki je zagotavljal enakopravnost vsem narodom v državi. Po prvih taborih je ideja Zedinjena Slovenija močno zaživela. Do leta 1871 se je zvrstilo še 17 podobnih zborovanj na Štajerskem.

Leta 1877 so se Indijanci plemena Nez Percé pri reki Big Hole River spopadli z ameriško vojsko.

Leta 1892 je Thomas Alva Edison prejel patent za dvosmerni telegraf.

Leta 1896 se je rodil švicarski psiholog Jean Piaget.

Leta 1902 je Edvard VII. postal britanski kralj.

Leta 1903 je Pij X. postal papež.

Leta 1911 se je rodil ameriški fizik in astrofizik William Alfred Fowler, ki je za svoje delo leta 1983 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1941 se je začelo srečanje med ameriškim predsednikom Franklinom Rooseveltom in britanskim premierjem Winstonom Churchillom v zalivu Placentia, ki je privedlo do podpisa atlantske listine.

Leta 1942 so Britanci v Bombaju aretirali Mahatmo Gandhija.

Leta 1944 je ameriška vojska prodrla do Le Mansa.

Leta 1944 je začasna vlada francoske republike vzpostavila suverenost Svobodne Francije na osvobojenem ozemlju.

Leta 1945 so ob 11.02 po krajevnem času Američani z letalom B-29 bockscar na Nagasaki odvrgli atomsko bombo, ki so jo poimenovali Fat Man (Debeluh).

Leta 1965 je Singapur izstopil iz Malajske federacije in postal samostojna država. Med drugo svetovno vojno so ga okupirali Japonci, leta 1945 je ponovno pripadel Veliki Britaniji. Po dveletni združitvi z Malezijo je postal neodvisna država. Vse od takrat je na oblasti Stranka ljudske akcije.

Leta 1965 je požar v vesoljskem izstrelišču Titan pri Little Rocku (Arkansas) ubil 53 delavcev.

Leta 1969 so pripadniki kulta Charlesa Mansona umorili pet ljudi.

Leta 1974 so, potem ko je Richard Nixon zaradi afere Watergate odstopil, za 38. predsednika Združenih držav Amerike razglasili Geralda Forda, ki je ob tem izjavil, da namerava slediti svojemu naravnemu čutu odgovornosti in odkritosrčnosti in da je trdno prepričan, da je na koncu poštenost zmeraj najboljša politika.

Leta 1979 je angleško letovišče Brighton postalo prvo med večjimi letovišči v Veliki Britaniji, ki je uradno namenilo del obale nudistom.

Leta 1990 se je 12 voditeljev arabskih držav odločilo, da bo poslalo združeno arabsko vojsko, da bo varovala Savdsko Arabijo pred morebitnim napadom Iračanov.

Leta 1993 je Albert II. postal belgijski kralj.

Leta 1999 je Boris Jelcin odstavil premierja Sergeja Vadimoviča Stepašina in celotno vlado.

Leta 2002 je umrl angleški sociolog, anarhist in mirovni aktivist Peter Neville.