Bil je ogrski kralj (1387-1437), nemški kralj (1410-1437), češki kralj (1419-1437) in rimski cesar (1411-1437). Rodil se je 14. oziroma 15. februarja 1368 v Nürnbergu kot drugi sin cesarja Karla IV. in zadnji potomec luksemburške dinastije.

S poroko z ogrsko kraljico Marijo, ki je vladala od leta 1382 do 1385 in nato še od leta 1386 do 1395, je leta 1386 Sigismund navkljub nasprotovanju plemstva postal ogrski kralj. Leta 1395 je Marija umrla, naslednje leto pa se je odpravil na bojni pohod proti Turkom, ki so po bitki na Kosovem polju vedno bolj ogrožali Ogrsko in Hrvaško z juga.

Poroka z Barbaro Celjsko
V bitki pri Nikopolju mu je celjski grof Herman II. rešil življenje. Po povratku na Ogrsko ga je uporno plemstvo ujelo in ga leta 1401 zaprlo, Herman II. pa ga je rešil iz ujetništva. Po osvoboditvi se je Sigismund zaročil z Barbaro Celjsko, najmlajšo Hermanovo hčerjo, s katero se je poročil okrog božiča 1405.

V Bosni je Sigismund leta 1408 zmagal pri Doboru in uničil veliko upornega plemstva. Med slavjem v Budimu, ki ga je priredil v čast zmage, je ustanovil nov viteški red - Zmajev red. Z njim je odlikoval tiste, ki so se posebno odlikovali v obrambi vere, kraljevskih in zemeljskih pravic. Leta 1411 je postal nemški kralj.

Zanimal se je tudi za ozemlje Češke in Moravske. Na Češkem je vladal njegov starejši polbrat in nekdanji cesar Vaclav IV., na Moravskem pa bratranec Jodok. Leta 1410 so Sigismunda izvolili za cesarja Svetega rimskega cesarstva, priznali pa so ga šele leta 1411. V letih 1378 in 1388 in spet od 1411 do 1415 je bil tudi mejni grof Brandenburški. Ozemlje je leta 1415 podelil nürnberškemu grofu Frideriku I.

Po smrti polbrata Vaclava IV. je postal leta 1419 češki kralj. Čehi so se mu uprli, ker je pomagal obsoditi Jana Husa, in začele so se husitske vojne, ki so trajale 15 let. Po premirju so Barbaro 11. februarja 1437 kronali za češko kraljico.

Bolan zapustil Prago
Kmalu po kronanju je Sigismund izvedel, da hoče Barbara Albrehtu II. Avstrijskemu vzeti češki prestol in da se je začela tajno dogovarjati z vodilnimi češkimi gospodi. Sigismund, ki je bil takrat že zelo bolan, je z Barbaro 11. novembra 1437 hitro zapustil Prago in odšel v Znojmo, kjer jo je zaprl. Albreht II. jo je leta 1438 po izvolitvi za češkega kralja izpustil na prostost.

Sigismund s prvo ženo Marijo ni imel otrok, z Barbaro pa je imel edino hčer Elizabeto (1409-1442), ki jo je leta 1422 poročil z avstrijskim vojvodo Albrehtom II. Sigismund je tudi poskrbel, da so Albrehta II. določili za njegovega naslednika na prestolu Svetega rimskega cesarstva.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1165 se je rodil škotski kralj Malcolm IV.

Leta 1437 je umrl rimski cesar Sigismund Luksemburški.

Leta 1447 se je rodil kitajski vladar Čenghua.

Leta 1565 je umrl papež Pij IV., s pravim imenom Giovanni Angelo Medici.

Leta 1594 se je rodil švedski kralj Gustavus Adolphus.

Leta 1669 je umrl papež Klemen IX., s pravim imenom Giulio Rospigliosi.

Leta 1706 je umrl portugalski kralj Peter II.

Leta 1717 se je v Stendalu rodil utemeljitelj nove arheološke znanosti in moderne primerjalne zgodovine, Johann Joachim Winckelmann. Znano je njegovo delo Misli o posnemanju grških slikarskih in kiparskih stvaritev. Leta 1755 se je preselil v Rim, kjer je postal knjižničar kardinala Albanija, nekaj let kasneje pa je postal prefekt vatikanskih antičnih zbirk. Svoja preučevanja je objavil v delu Zgodovina umetnosti starega veka. Johanna Joachima Winckelmanna so 8. junija 1768 v Trstu umorili.

Leta 1742 se je rodil švedski lekarnar in kemik Carl Wilhelm Scheele, ki je odkril kisik in njegovo pripravo, dušik, klor, barijev oksid, cianovodikovo kislino, mlečno in citronsko kislino in glicerol.

Leta 1793 je v New Yorku začel izhajati prvi dnevni časopis mesta, American Minerva, ki ga je ustanovil Noah Webster.

Leta 1824 je perujska mornarica pri Ayacuchu premagala špansko.

Leta 1842 se je rodil ruski anarhist Peter Kropotkin.

Leta 1868 se je rodil nemški kemik Fritz Haber. Leta 1918 je prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1868 se je v Lajšah pri Trati v Poljanski dolini rodil Ivan Regen. Z doktoratom na Dunaju se je usmeril v raziskovanje zvočne komunikacije žuželk. Velja za prvega človeka, ki se je pogovarjal z živalmi oziroma je utemeljitelj znanstvene bioakustike. Od leta 1940 je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Leta 1886 se je rodil Američan Clarence Birdseye, ki je na svojem potovanju po Labradorju ugotovil, da je bolj pomembno, da hrano hitro zamrznemo, kot to, kako nizko temperaturo dosežemo. Začel je poskuse z zajčjim mesom in svežimi ribjimi zrezki. Izumil je postopek, pri katerem so zavitke hrane stiskali med hladilnimi ploščami. Prva prodaja zavitkov zamrznjene hrane na drobno je bila leta 1930. Clarence Birdseye je prijavil kar 300 patentov.

Leta 1897 se je rodil slovenski politični delavec in revolucionar Franc Leskošek - Luka ali Peter Strugar. V Celju rojeni kovinostrugar je bil od leta 1926 član Komunistične partije Jugoslavije. Po vojni je bil minister v slovenski in jugoslovanski vladi, od leta 1963 pa podpredsednik jugoslovanske skupščine.

Leta 1897 je francoska igralka, novinarka in sufražetka Marguerite Durand ustanovila dnevni feministični časopis La Fronde.

Leta 1905 so v Franciji sprejeli zakon, ki je ločil cerkev od države.

Leta 1917 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec James Rainwater.

Leta 1918 so se v Ljubljani med zastopniki dunajske, koroške in ljubljanske vlade začeli pogovori o določitvi slovenskih severnih meja. Pogajanja niso obrodila sadov, saj Avstrijci Ljubljančanom niso hoteli prepustiti vsega slovenskega ozemlja.

Leta 1919 se je rodil ameriški kemik in Nobelov nagrajenec William Lipscomb.

Leta 1920 se je rodil italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi.

Leta 1926 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Henry Way Kendall.

Leta 1931 je Španija postala republika.

Leta 1937 je umrl švedski fizik Nils Gustaf Dalén, ki je leta 1912 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1940 je britanska vojska v Severni Afriki napadla italijansko vojsko.

Leta 1941 je Adolf Hitler izdal ukaz, s katerim se je začelo popolno uničenje vseh ameriških ladij.

Leta 1941 je Kitajska in provizorična vlada Republike Koreje napovedala vojno Nemčiji, Italiji in Japonski.

Leta 1941 je nemška policija – gestapo s pomočjo italijanskega OVRE-ja v Ljubljani - zaradi izdaje izsledila člane vodstva narodnoosvobodilnega gibanja za Slovenijo.

Leta 1943 je XIV. divizija narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov napadla Kočevje.

Leta 1945 se je ameriški general George S. Patton poškodoval v avtomobilski nesreči v okupirani Nemčiji. Umrl je 12 dni kasneje.

Leta 1946 se je rodila indijska političarka italijanskega rodu Sonia Gandhi.

Leta 1946 so se začela sojenja nacističnim zdravnikom, obtoženih vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu.

Leta 1950 je bil Harry Gold obsojen na 13-letno zaporno kazen, ker je ukradel podatke o ameriškem jedrskem orožju in jih predal Sovjetski zvezi.

Leta 1961 so v Izraelu Adolfa Eichmanna obsodili za vojne zločine.

Leta 1962 je Tanganjika postala republika.

Leta 1967 je Nicolae Ceausescu postal predsednik Romunije. Obdobje njegove vladavine je obdobje diktature v tej državi.

Leta 1971 je umrl ameriški politolod in diplomat Ralph Johnson Bunche, ki je leta 1950 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1982 je Norman Mayer grozil, da bo razstrelil Washington Monument. Ubila ga je policija.

Leta 1987 se je v Gazi in na Zahodnem bregu začela prva intifada.

Leta 1987 se je v Ljubljani v Litostroju začela velika delavska stavka.

Leta 1992 je ministrski predsednik Velike Britanije John Major razglasil ločitev princa Charlesa in njegove žene Lady Di.

Leta 1992 so se ameriški marinci izkrcali v Somaliji, kjer je tedaj vladala huda lakota.