Leta 1941 je diplomiral iz literature na Scuola Normale di Pisa, takoj zatem pa so ga vpoklicali v vojsko v Albanijo.
Po podpisu premirja z zavezniki 8. septembra 1943 je pobegnil v Bari, kjer se je pridružil italijanskemu odporniškemu gibanju. Po vojni se je leta 1946 poročil s Franco Pila. Istega leta je diplomiral iz prava na univerzi v Pisi in začel delati za Banco d'Italia.
Leta 1960 so ga poklicali na delo v centralno stavbo Bance d’Italija, katere generalni sekretar je postal leta 1973, poddirekotor tri leta kasneje, direktor pa leta 1978. Leta 1979 so ga imenovali za guvernerja Bance d’Italia in predsednika Ufficio Italiano Cambi. Oba položaja je zasedal do leta 1993.
Od aprila 1993 do maja 1994 je bil premier Italije, od leta 1996 do maja 1999 pa finančni minister v vladah Romana Prodija in Massima D’Aleme. Za predsednika je bil izvoljen leta 1999 z veliko večino že v prvem krogu. Le nekaj dni pred koncem mandata, in sicer 3. maja 2006, je Ciampi odstopil, na mestu predsednika pa ga je nasledil Giorgio Napolitano. Trenutno opravlja funkcijo dosmrtnega senatorja v italijanskem senatu.
Drugi dogodki na današnji dan ...
Leta 1165 se je rodil škotski kralj Malcolm IV.
Leta 1437 je v Znojmi na južnem Moravskem umrl Sigismund I. Luksemburški.
Bil je ogrski kralj (1387-1437), nemški kralj (1410-1437), češki kralj (1419-1437) in rimski cesar (1411-1437). Rodil se je 14. oziroma 15. februarja 1368 v Nürnbergu kot drugi sin cesarja Karla IV. in zadnji potomec luksemburške dinastije.
Leta 1447 se je rodil kitajski vladar Čenghua.
Leta 1565 je umrl papež Pij IV., s pravim imenom Giovanni Angelo Medici.
Leta 1594 se je rodil švedski kralj Gustavus Adolphus.
Leta 1669 je umrl papež Klemen IX., s pravim imenom Giulio Rospigliosi.
Leta 1706 je umrl portugalski kralj Peter II.
Leta 1717 se je v Stendalu rodil utemeljitelj nove arheološke znanosti in moderne primerjalne zgodovine, Johann Joachim Winckelmann. Znano je njegovo delo Misli o posnemanju grških slikarskih in kiparskih stvaritev. Leta 1755 se je preselil v Rim, kjer je postal knjižničar kardinala Albanija, nekaj let kasneje pa je postal prefekt vatikanskih antičnih zbirk. Svoja preučevanja je objavil v delu Zgodovina umetnosti starega veka. Johanna Joachima Winckelmanna so 8. junija 1768 v Trstu umorili.
Leta 1742 se je rodil švedski lekarnar in kemik Carl Wilhelm Scheele, ki je odkril kisik in njegovo pripravo, dušik, klor, barijev oksid, cianovodikovo kislino, mlečno in citronsko kislino in glicerol.
Leta 1793 je v New Yorku začel izhajati prvi dnevni časopis mesta, American Minerva, ki ga je ustanovil Noah Webster.
Leta 1824 je perujska mornarica pri Ayacuchu premagala špansko.
Leta 1842 se je rodil ruski anarhist Peter Kropotkin.
Leta 1868 se je rodil nemški kemik Fritz Haber. Leta 1918 je prejel Nobelovo nagrado.
Leta 1868 se je v Lajšah pri Trati v Poljanski dolini rodil Ivan Regen. Z doktoratom na Dunaju se je usmeril v raziskovanje zvočne komunikacije žuželk. Velja za prvega človeka, ki se je pogovarjal z živalmi oziroma je utemeljitelj znanstvene bioakustike. Od leta 1940 je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Leta 1886 se je rodil Američan Clarence Birdseye, ki je na svojem potovanju po Labradorju ugotovil, da je bolj pomembno, da hrano hitro zamrznemo, kot to, kako nizko temperaturo dosežemo. Začel je poskuse z zajčjim mesom in svežimi ribjimi zrezki. Izumil je postopek, pri katerem so zavitke hrane stiskali med hladilnimi ploščami. Prva prodaja zavitkov zamrznjene hrane na drobno je bila leta 1930. Clarence Birdseye je prijavil kar 300 patentov.
Leta 1897 se je rodil slovenski politični delavec in revolucionar Franc Leskošek - Luka ali Peter Strugar. V Celju rojeni kovinostrugar je bil od leta 1926 član Komunistične partije Jugoslavije. Po vojni je bil minister v slovenski in jugoslovanski vladi, od leta 1963 pa podpredsednik jugoslovanske skupščine.
Leta 1897 je francoska igralka, novinarka in sufražetka Marguerite Durand ustanovila dnevni feministični časopis La Fronde.
Leta 1905 so v Franciji sprejeli zakon, ki je ločil cerkev od države.
Leta 1917 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec James Rainwater.
Leta 1918 so se v Ljubljani med zastopniki dunajske, koroške in ljubljanske vlade začeli pogovori o določitvi slovenskih severnih meja. Pogajanja niso obrodila sadov, saj Avstrijci Ljubljančanom niso hoteli prepustiti vsega slovenskega ozemlja.
Leta 1919 se je rodil ameriški kemik in Nobelov nagrajenec William Lipscomb.
Leta 1926 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Henry Way Kendall.
Leta 1931 je Španija postala republika.
Leta 1937 je umrl švedski fizik Nils Gustaf Dalén, ki je leta 1912 prejel Nobelovo nagrado.
Leta 1940 je britanska vojska v Severni Afriki napadla italijansko vojsko.
Leta 1941 je Adolf Hitler izdal ukaz, s katerim se je začelo popolno uničenje vseh ameriških ladij.
Leta 1941 je Kitajska in provizorična vlada Republike Koreje napovedala vojno Nemčiji, Italiji in Japonski.
Leta 1941 je nemška policija – gestapo s pomočjo italijanskega OVRE-ja v Ljubljani - zaradi izdaje izsledila člane vodstva narodnoosvobodilnega gibanja za Slovenijo.
Leta 1943 je XIV. divizija narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov napadla Kočevje.
Leta 1945 se je ameriški general George S. Patton poškodoval v avtomobilski nesreči v okupirani Nemčiji. Umrl je 12 dni kasneje.
Leta 1946 se je rodila indijska političarka italijanskega rodu Sonia Gandhi.
Leta 1946 so se začela sojenja nacističnim zdravnikom, obtoženih vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu.
Leta 1950 je bil Harry Gold obsojen na 13-letno zaporno kazen, ker je ukradel podatke o ameriškem jedrskem orožju in jih predal Sovjetski zvezi.
Leta 1961 so v Izraelu Adolfa Eichmanna obsodili za vojne zločine.
Leta 1962 je Tanganjika postala republika.
Leta 1967 je Nicolae Ceausescu postal predsednik Romunije. Obdobje njegove vladavine je obdobje diktature v tej državi.
Leta 1971 je umrl ameriški politolod in diplomat Ralph Johnson Bunche, ki je leta 1950 prejel Nobelovo nagrado.
Leta 1982 je Norman Mayer grozil, da bo razstrelil Washington Monument. Ubila ga je policija.
Leta 1987 se je v Gazi in na Zahodnem bregu začela prva intifada.
Leta 1987 se je v Ljubljani v Litostroju začela velika delavska stavka.
Leta 1992 je ministrski predsednik Velike Britanije John Major razglasil ločitev princa Charlesa in njegove žene Lady Di.
Leta 1992 so se ameriški marinci izkrcali v Somaliji, kjer je tedaj vladala huda lakota.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje