Novejši se imenuje tudi Asuanski visoki jez, starejši pa Asuanski nizki jez.

Zgradili so ga, ker Nil po navadi vsako poletje poplavlja, zaradi hranilnih snovi, ki so v reki, pa je potem zemlja okrog Nila plodna in dobra za kmetijstvo. Zaradi vedno številnejšega prebivalstva so začeli nadzorovati reko, saj so le tako lahko zaščitili kmetijska zemljišča.

Prvi jez so med letoma 1899 in 1902 šest kilometrov južno od Asuana zgradili Britanci. Projekt po načrtih Williama Willcocksa je vključeval številne ugledne inženirje, vključno z Benjaminom Bakerjem in Johnom Airdom, čigar podjetje John Aird & Company je bilo glavni izvajalec. Jez je bil zgrajen iz granitnih blokov in je bil dolg 1.900 metrov. Visok je bil 54 metrov. Jez so dvakrat zvišali, saj je bil prenizek. Prvič so ga zvišali med letoma 1907 in 1912, drugič pa med letoma 1929 in 1933. Leta 1946 je Nil tako narasel, da je jez skoraj preplavil. Zato so se odločili, da jezu ne bodo ponovno zvišali, ampak zgradili novega pri Asuanu.

Načrtovanje se je začelo po Naserjevi revoluciji leta 1953. Združene države Amerike in Svetovna banka so najprej ponudile 270 milijonov dolarjev posojila, vendar so julija 1956 ponudbo umaknile, saj je Egipt priznal Ljudsko republiko Kitajsko in se skrivoma dogovarjal s Sovjetsko zvezo. Naser je zato celoten Sueški prekop, ki je bil v britansko-francoski lasti, podržavil. Zaradi podržavljanja prekopa so Izrael, Velika Britanija in Francija napadli Egipt in izzvali sueško krizo. Organizacija združenih narodov je ob podpori ZDA in Sovjetske zveze prisilila agresorje, da so se umaknili in prekop prepustili Egiptu. Egipčanom je leta 1958 na pomoč priskočila Sovjetska zveza in plačala gradnjo tretjine jezu kot znak prijateljstva med državama. Rusi so Egipčanom poslali tudi strokovnjake in stroje, da so jez lahko začeli graditi.

Visoki jez, El Sad Al Ali, so dogradili 21. julija 1970. Dolg je 3.600 metrov, pri temeljih širok 980 m in na grebenu 40 m, ter visok 111 m. Zgrajen je iz 43 milijonov kubičnih metrov materiala. Ob največjem pretoku lahko vsako sekundo skozenj steče 11.000 kubičnih metrov vode. Narejene ima še zasilne izlivne odprtine za dodatnih 5.000 kubičnih metrov vode na sekundo.

Zbiralnik, imenovan Naserjevo jezero, je dolg 480 kilometrov in na najširšem delu širok 16 kilometrov. Jezero ima površino 6.000 kvadratnih kilometrov, poplavilo pa je večino nižje Nubije, od koder so izselili več kot 90.000 ljudi. S hidroelektrično močjo 2,1 gigavata voda iz jezu poganja ducat generatorjev z močjo po 175 megavatov. Pridobivanje električne energije se je začelo leta 1967. Zbiralnik so začeli polniti še med gradnjo, po končanju prve faze leta 1964, napolnjen pa je bil šele leta 1976.

Ker je poplavil bogata arheološka najdišča ob reki, so leta 1960 začeli preseljevati 24 kulturnih spomenikov, ki so jih prestavili na višjeležeča mesta ali pa so jih podarili državam, ki so pomagale pri gradnji jezu. Sicer pa je zajezitev reke povzročila tudi številne ekološke težave.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1317 je bil Filip V., imenovan tudi Visoki, okronan za francoskega kralja.

Leta 1431 se je v Rouenu začelo sojenje Ivani Orleanski.

Leta 1514 je umrla Anna, vojvodinja Britanska, žena kralja Karla VIII. Francoskega.

Leta 1554 se je rodil Italijan Alessandro Ludovisio, bolj znan kot papež Gregor XV. Za papeža je bil izvoljen leta 1621, umrl pa je leta 1623.

Leta 1624 se je rodila japonska vladarica Meišo.

Leta 1768 je Philip Astley v Londonu postavil prvi moderni cirkus.

Leta 1788 se je Connecticut kot peta država po vrsti pridružil Združenim državam Amerike.

Leta 1793 je Jean-Pierre Blanchard postal prvi človek, ki je v ZDA letel z balonom.

Leta 1806 so v katedrali svetega Pavla pokopali prvega vikonta Nelsona Horatia Nelsona.

Leta 1823 se je rodil nemški zdravnik Johannes Friedrich August von Esmarch, ki je leta 1869 uvedel v vojsko t. i. prvi povoj ali Esmarchovo prevezo za ustavljanje krvavitve. Njegova preveza je pospešila razvoj amputacijskih metod in občutno zmanjšala izgubo krvi.

Leta 1857 je Fort Tejon prizadel potres z magnitudo okoli 7,9 po Richterju.

Leta 1858 je zadnji predsednik Republike Teksas Anson Jones naredil samomor.

Leta 1868 se je rodil danski kemik Soren Peder Lauritz Sørensen.

Leta 1873 je umrl francoski cesar Louis Napoleon III. Bonaparte.

Leta 1878 se je rodil ameriški psiholog John Brodaus Watson.

Leta 1878 je umrl italijanski kralj Emmanuel II. Nasledil ga je Humbert I.

Leta 1878 je srbska vojska vkorakala v Niš, Turki pa so naslednji dan predali mesto, s čimer se je končala vladavina Turkov.

Leta 1899 se je morala Španija odreči svojim kolonijam, Kubi, Portoriku in Filipinom, kar je pomenilo zaton španskega imperija.

Leta 1902 se je rodil španski duhovnik in ustanovitelj organizacije Opus Dei Josemaría Escrivá de Balaguer y Albás.

Leta 1912 so ameriški marinci zavzeli Honduras.

Leta 1913 se je rodil Richard Nixon, predsednik ZDA med letoma 1969 in 1974. Republikanski politik Nixon je bil predsednik od leta 1969 do 1972 in od 1972 do 1974. Zaradi afere Watergate – vohunjenja proti demokratom – je moral kot prvi v ameriški predsedniški zgodovini odstopiti. Leta 1972 je kot prvi ameriški predsednik obiskal Kitajsko, leto dni kasneje pa je privolil v premirje v Vietnamu. Umrl je leta 1994, star 81 let.

Leta 1917 se je Nemčija odločila začeti totalno podmorniško vojno.

Leta 1922 se je rodil indijski biokemik in Nobelov nagrajenec Har Gobind Khorana.

Leta 1922 se je rodil gvinejski predsednik Ahmed Sékou Touré.

Leta 1923 je pokrajinska vlada potrdila pravila slovenskega oblastnega odbora Organizacije jugoslovanskih nacionalistov - Orjune.

Leta 1923 je Juan de la Cierva naredil prvi polet z avtomatskim pilotom.

Leta 1937 so v ZDA prvič začeli prodajati časopis Look Magazine.

Leta 1942 sta nemška vojska in policija začeli ofenzivo proti Cankarjevemu bataljonu v Dražgošah – začela se je tridnevna bitka. Na koncu so se partizani umaknili pred močnejšim nasprotnikom.

Leta 1942 je bila podpisana deklaracija o vojnih zločincih.

Leta 1945 so se Američani izkrcali na Luzonu na Filipinih.

Leta 1951 so v New Yorku tudi uradno odprli sedež Organizacije združenih narodov.

Leta 1958 se je rodil Mehmet Ali Ağca, turški napadalec, ki je hotel umoriti papeža Janeza Pavla II.

Leta 1962 sta ZSSR in Kuba podpisala trgovinski sporazum.

Leta 1964 so ameriške čete v Panami krvavo zatrle študentske demonstracije.

Leta 1972 je požar v hongkonškem pristanišču uničil ladjo RMS Queen Elizabeth.

Leta 1972 sta predsednik ZDA Richard Nixon in japonski premier Eisaku Sato dosegla sporazum o vračanju Okinave Japonski.

Leta 1991 so Rusi napadli Vilno, da bi preprečili odcepitev Litve.

Leta 1992 so Srbi v BiH-u razglasili svojo državo.

Leta 1995 je Valerij Poljakov na postaji Mir preživel 366 dni in tako postavil rekord bivanja v vesolju.

Leta 1995 je umrl laoški predsednik Souphanouvong.

Leta 1997 je letalo letalske družbe Comair strmoglavilo med pristankom na detroitskem letališču Metro Airport. Umrlo je 29 ljudi.

Leta 1998 je umrl japonski kemik in Nobelov nagrajenec Keniči Fukui.

Leta 2002 je ameriško ministrstvo za pravosodje izjavilo, da bo začelo uradno preiskavo v primeru Enron.

Leta 2005 so po smrti Jaserja Arafata v Palestini izvedli predsedniške volitve.