Jan se je rodil 12. aprila 1903 v Haagu in je na univerzi v Leidnu študiral matematiko in fiziko pod vodstvom Paula Ehrenfesta. Leta 1929 je doktoriral, svojo doktorsko nalogo pa je naslovil Minimumproblemen in de natuurkunde en de economie (Minimaliziranje težav v fiziki in ekonomiji).

Od leta 1929 do 1945 je delal za nizozemski statistični urad, kot profesor pa je v tem času tudi predaval na rotterdamski univerzi Erasmus. Bil je tudi svetovalec Lige narodov. Med letoma 1945 so 1955 je bil vodja Centraal Planbureaua in član nizozemske kraljeve akademije za umetnost in znanost ter mednarodne akademije za znanost. Delal je tudi kot učitelj različnih predmetov na nizozemski šoli za ekonomijo, kjer je bil od leta 1956 redno zaposlen.

Poleg tega je delal tudi kot svetovalec za več držav v razvoju – Združene arabske emirate, Turčijo, Venezuelo, Surinam, Pakistan, občasno pa tudi za druge. Svetoval je raznim mednarodnim organizacijam, med drugim Mednarodni banki za razvoj, OZN-ju in drugim specializiranim organizacijam.

Leta 1969 si je z Ragnarjem Frischem razdelil Nobelovo nagrado za ekonomijo, dobil pa jo je za razvoj in uporabo dinamičnega modela za analizo ekonomskega procesa. Tinbergen je razvil prvi nacionalni makroekonomski model, ki ga je sprva razvil za Nizozemsko, po drugi svetovni vojni pa je model razširil še na ZDA in Veliko Britanijo. Kasneje je delal skupaj z Lawrencom Kleinom, ki je bil nato za svoje delo prav tako nagrajen z Nobelovo nagrado za ekonomijo.

Tinbergen je imel dva mlajša brata – Nikolaasa in Luuka, ki sta bila zelo pomembna ornitologa, Nikolaas pa je dobil Nobelovo nagrado za medicino.

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 597 je umrl irski misijonar Columba.

Leta 1534 je Jacques Cartier kot prvi Evropejec odkril Reko svetega Lovrenca.

Leta 1672 se je v Moskvi rodil ruski car Peter I. Veliki (Peter I. Aleksejevič).

Leta 1768 se je rodil ameriški pridelovalec bombaža Samuel Slater. Slater je ustanovil predelovalno industrijo bombaža v ZDA.

Leta 1781 se je v Wylamu rodil angleški izumitelj in inženir George Stephenson. Izdelal je prvo uporabno lokomotivo in zgradil prvo železniško progo v Angliji. Do svojega tridesetega leta se je naučil izdelovati stroje, za rudarsko varnostno svetilko si je zaslužil tisoč funtov. Želel je izdelati parni stroj, ki bi lahko poganjal kolesa, nosil sam sebe in še tovor. Njegov izum se je obnesel in postal je donosen. Leta 1821 se je lotil gradnje železnice od Stocktona do Darlingtona, po njej pa je vozil njegov parni stroj Aktiv.

Leta 1812 se je rodil nemški astronom Johann Galle, ki je leta 1846 odkril planet Neptun.

Leta 1815 se je končal dunajski kongres, na katerem so se zbrali zmagovalci vojne proti Napoleonu.

Leta 1836 se je rodila prva angleška zdravnica in prva zdravnica, ki je bila članica britanske zdravstvene organizacije, Elizabeth Garrett Anderson. Bila je tudi prva ženaka, po kateri so poimenovali kakšno bolnišnico v Veliki Britaniji. Prav tako je bila prva županja v Veliki Britaniji.

Leta 1843 se je rodila avstrijska mirovnica in Nobelovka leta 1905 Bertha Sophie Felicitas von Suttner. Suttnerjeva je bila prva ženska, ki je postala Nobelova nagrajenka.

Leta 1875 se je rodil angleški fiziolog Henry Dale, Nobelov nagrajenec za medicino leta 1936. Dale je odkril pomembne telesne kemične substance in to, kako te vplivajo na delovanje živčevja.

Leta 1892 se je rodila Helena Rubinstein, predsednica družbe Helena Rubinstein, ki se ukvarja s kozmetiko.

Leta 1898 je Kitajska podpisala sporazum z Veliko Britanijo, v katerem je za 99 let dala v najem Hongkong.

Leta 1910 se je v Trstu rodil slovenski revolucionar Tone Tomšič. Že kot dijak in študent prava je bil zaradi komunistične dejavnosti večkrat aretiran, obsojen in zaprt. Po okupaciji Slovenije je bil med najpomembnejšimi voditelji odpora. 16. maja 1942 je bil pred italijanskim vojaškim sodiščem obsojen na smrt. Ustreljen je bil pet dni kasneje.

Leta 1916 se je rodil ameriški obrambni minister (1961-1968) Robert McNamara. Od leta 1968 do 1981 je predsedoval svetovni banki.

Leta 1935 je s sporazumom v Ho-Umezuju Kitajska priznala japonsko zasedbo severovzhodne Kitajske.

Leta 1940 je Norveška vojska opolnoči kapitulirala.

Leta 1944 je sovjetska vojska vdrla v Karelijo.

Leta 1953 je tornado v Worcestru (Massachusetts, ZDA) zahteval 94 smrtnih žrtev.

Leta 1957 je avstrijska odprava kot prva pripleza na Broad Peak.

Leta 1959 so Američani splovili podmornico USS George Washington. To je bila prva podmornica z balističnimi izstrelki.

Leta 1978 je mormonska cerkev omogočila posvetitev v duhovnike tudi temnopoltim.

Leta 1993 se je japonski prestolonaslednik princ Naruhito poročil z meščanko Masako Owada.

Leta 1999 sta ZR Jugoslavija in NATO podpisala mirovni sporazum za Kosovo.