Rodil se je 16. avgusta 1913 v Brest-Litovskem v zdajšnji Belorusiji. Njegov oče je bil komunist in vnet sionist. Oba starša sta umrla v drugi svetovni vojni. V 30. letih prejšnjega stoletja se je v Varšavi izšolal za pravnika in postal član sionističnega gibanja in nato vodja mladine.

Leta 1941 se je pridružil poljski vojski. Njegov odred so poslali v Palestino, kmalu je dezertiral in se pridružil židovskemu narodnemu gibanju v Palestini. Upiral se je angleški nadvladi v Palestini in trdil, da so Angleži proarabsko usmerjeni. Skupaj s privrženci je po vojni napadal britanske urade v deželi, med drugim je podtaknil bombo v štab angleške vojske in uprave v Palestini, ki je bila živela v luksuznem hotelu King David. V napadu je umrlo 91 ljudi.

14. maja 1948 je po radiu nagovoril svoje borce, naj odložijo orožje. Priložnost za to je bila deklaracija o ustanovitvi države Izrael. Tega leta je tudi ustanovil desničarsko stranko Herut (svoboda), ki je sčasoma postala Likud. Na prvih volitvah leta 1949 je stranka dobila 18 sedežev v parlamentu.

Do leta 1977 je stranka pod Beginom postala najostrejša in največja opozicijska stranka v knesetu. Na volitvah leta 1977 je Likud dobil največ glasov, a še ne dovolj (v knesetu je 120 poslancev), da bi dobil večino in s tem tudi vladni mandat. Zato se je povezal v koalicijo s stranko DMC, laburisti pa prvič v zgodovini kneseta niso bili v vladi. Begin je postal premier.

Leto kasneje je skupaj z upokojenim izraelskim generalom Mošejem Dajanom, tedaj zunanjim ministrom, vodil mirovne pregovore v Camp Davidu. Leta 1979 je podpisal mirovni sporazum med Izraelom in Egiptom skupaj z Anvarjem Sadatom, zaradi česar sta oba leta 1978 prejela Nobelovo nagrado za mir. Izrael se je odpovedal Sinajskemu polotoku.

Leta 1982 je dovolil napad na Libanon, da bi s tem preprečil napad PLO-ja na Izrael. V južnem Libanonu se je izraelska vojska zadrževala tri leta. Begin se je avgusta 1983 umaknil iz politike, na mestu premierja pa ga je nasledil Jicak Šamir.

Begin je nato redkokdaj zapustil svoje stanovanje, večinoma le takrat, ko je odšel na grob svoje žene.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1202 je umrl norveški kralj Sverre.

Leta 1454 se je rodil italijanski pomorščak Amerigo Vespucci. Na popotovanju po obalah vzhodne Amerike se je prepričal, da gre v resnici za novo celino, ki leži med Evropo in Azijo. Pozneje je nova celina po njem dobila ime Amerika.

Leta 1562 so v Neaplju prepovedali poljubljanje v javnosti. Za prekršek je bila predvidena smrtna kazen.

Leta 1629 se je rodil ruski car Aleksis I.

Leta 1661 je umrl francoski državnik in kardinal italijanskega rodu Giulio Raimondo Mazzarino, bolj znan kot Jules Mazarin.

Leta 1749 se je rodil Honore Gabriel Riqueti, grof de Mirabeau, francoski revolucionar in soustvarjalec Deklaracije o človekovih pravicah.

Leta 1796 se je Napoleon Bonaparte poročil s svojo prvo ženo Josephine de Beauharnais, ki jo je pozneje okronal za francosko cesarico. Zakon je razpadel, ker par ni imel otrok, Napoleon pa si je želel dediča. Josephine se je z ločitvijo strinjala, tako da se je lahko Napoleon vnovič poročil z Marijo Luizo, avstrijsko princeso, ki je rodila prestolonaslednika.

Leta 1839 je pruska vlada omejila otroško delo in za zgornjo mejo določila 51 ur dela tedensko.

Leta 1841 je ameriško vrhovno sodišče odločilo, da so bili afriški sužnji, ki so prevzeli nadzor na ladji Amistad, protizakonito prisiljeni v suženjstvo, in zato so jih osvobodili. S tem se je dolga zgodba o sužnjih, ki so jih prek Kube tihotapili v ZDA, kjer je bil uvoz novih sužnjev iz Afrike prepovedan, končala. Ujeti Afričani so se na ladji uprli, vendar za to po odločitvi vrhovnega sodišča niso odgovarjali.

Leta 1862 sta se v ameriški državljanski vojni prvič spopadli dve vojni ladji.

Leta 1916 je Pancho Villa skupaj s 1.500 mehiškimi jezdeci napadel mesto Columbus in ubil 17 ljudi.

Leta 1923 se je rodil avstrijski fizik in Nobelov nagrajenec za kemijo Walter Kohn.

Leta 1929 se je rodil nekdanji premier in predsednik Gvajane Desmond Hoyte.

Leta 1931 so v Leipzigu preizkusili prvi elektronski mikroskop.

Leta 1934 se je rodil ruski kozmonavt Jurij Aleksejevič Gagarin, ki je kot prvi vesoljec 12. aprila 1961 obkrožil Zemljo. Umrl je v letalski nesreči leta 1968. Na kozmodromu Bajkonur sta se 12. aprila 1961 kozmonavta Jurij Gagarin in German Titivo, ki je bil rezervni vesoljec, oblekla v oranžna vesoljska skafandra in se odpravila proti avtobusu, ki ju je odpeljal do izstrelitvene ploščadi. Za izstrelitev je bila pripravljena nosilna raketa Vostok z vesoljsko ladjo Vostok.

Ob 9.07 po moskovskem času so vključili raketne motorje. Polet Vostoka je potekla popolnoma samodejno. Vesoljska ladja Vostok 1 je Zemljo obkrožila enkrat, in sicer v orbiti na višini med 169 in 315 kilometri. Sporočilo o prvem poletu človeka v vesolje so sovjetske radijske postaje objavile ob 10.02, ko je bil Gagarin še vedno v orbiti. Približno 7 kilometrov nad površjem pa se je na Vostoku odprla loputa in prvi vesoljec se je katapultiral iz vesoljske ladje. Jurij Gagarin je 108 minut po izstrelitvi s padalom pristal blizu mesta Engel v Sovjetski zvezi. Prvi vesoljski polet s posadko v zgodovini človeštva je bil tako končan.

Leta 1945 so ameriški bombniki bombardirali Tokio. V bombnem napadu je umrlo več kot 100 tisoč ljudi.

Leta 1957 je otočje Aleuti stresel potres z močjo 9,1 po Richterju.

Leta 1959 so začeli prodajati punčko Barbie. Prva barbika je bila oblečena v črno-bele kopalke, lase pa je imela spete v konjski rep. Kmalu je punčka Barbie postala prava prodajna uspešnica.

Leta 1964 je podjetje Ford Motor Company izdelalo prvega forda mustanga.

Leta 1967 je Stalinova hčerka Svetlana Alulujeva pobegnila v ZDA.

Leta 1974 je umrl ameriški psiholog in Nobelov nagrajenec Earl Wilbur Sutherland mlajši.

Leta 1976 je 42 ljudi umrlo v nesreči vlečnice v Cavaleseju.

Leta 1977 je ducat muslimanskih skrajnežev napadlo tri stavbe v Washingtonu. Ubili so enega človeka, več kot 130 pa so jih zajeli. Krizo so rešili dva dni kasneje.

Leta 1981 je umrl nemški molekularni biolog, Nobelov nagrajenec iz leta 1969 Max Delbrück.

Leta 1983 je umrl švedski psiholog in Nobelov nagrajenec Ulf von Euler.

Leta 1986 so ameriški vojaški potapljači našli hudo poškodovano kapsulo vesoljskega plovila Space Shuttle Challenger, v kateri je bilo sedem trupel vesoljcev.

Leta 1989 je stavka delavcev podjetja Eastern Airlines dokončno pokopala podjetje, ki je bankrotiralo.

Leta 1990 je zdravnica Antonia Novello prisegla kot vrhovna kirurginja ZDA in postala prva ženska in Latinskoameričanka na tem položaju.

Leta 1991 so v Beogradu množično demonstrirali proti Slobodanu Miloševiću. Dva človeka sta umrla, vojska pa je na ulice poslala tanke.

Leta 1993 je Rodney King pričal pred poroto v Los Angelesu proti policistom, ki so ga napadli in ga med aretacijo surovo pretepli.

Leta 2003 je umrl predsednik Nauruja Bernard Dowiyogo.

Leta 2004 je bil John Allen Muhammad obsojen na smrt, Lee Boyd Malvo pa na dosmrtno ječo zaradi napada s strelnim orožjem v Beltwayju oktobra 2002.

Leta 2004 je v terorističnem napadu v Istanbulu v restavraciji umrl en človek, pet pa jih je bilo ranjenih.