Rodil se je v Lillu 22. novembra 1890. Med drugo svetovno vojno je bil vodja svobodne Francije in vodja začasne vlade med letoma 1944 in 1946. Leta 1958 je pomagal pri sestavi nove ustave. Od leta 1958 do 1969 je bil prvi predsednik pete republike.

Charles je bil tretji otrok družine de Gaulle, ki je bila izredno konzervativna katoliško-meščanska. Po očetovi strani so bili njegovi predniki aristokrati iz Normandije in Burgundije, ki so v mestu živeli dobro stoletje, preden se je rodil Charles. Po materini strani je bila družina izredno premožna, svoje bogastvo pa so pridobili s podjetništvom. De Gaullova družina je bila zelo domoljubna in razgledana.

4. julija 1940 ga je sodišče v Toulousu "in absentia" obsodilo na štiri leta zaporne kazni. Na drugem sojenju 2. avgusta 1940 pa ga je vojaško sodišče obsodilo na smrt zaradi izdaje. Po vojni se je maja leta 1953 umaknil iz politike v Colombey-les-deux-Églises, kjer je napisal svoje spomine z naslovom Mémoires de guerre.

28. septembra 1958 se je na referendumu 79,2 odstotka volivcev odločilo za novo ustavo in peto republiko. Kolonije so imele možnost takojšnje neodvisnosti ali sprejetje nove ustave. Vse kolonije so se odločile za slednje, razen Gvineje. Ta je bila tako prva francoska kolonija, ki je postala samostojna. Novembra istega leta je de Gaulle s somišljeniki zmagal na volitvah.

Decembra je zmagal še na volitvah za predsednika. Podprlo ga je 78 odstotkov vseh parlamentarcev. Marca 1962 je vplival na to, da so se nemiri v Alžiriji, ki je bila takrat del Francije, in ne njena kolonije, umirili in da so se lahko prebivalci na referendumu izrekli za neodvisnost. Alžirija je potem 3. julija 1962 postala neodvisna. Septembra istega leta je dosegel ustavno spremembo, da predsednika države ne voli parlament, ampak ljudstvo.

Leta 1963 je dal veto na vključitev Velike Britanije v EEC, predhodnico EU-ja. Enako je storil še enkrat, in sicer decembra 1967. Januarja 1964 je priznal Ljudsko republiko Kitajsko za suvereno državo. Decembra 1965 je bil znova izvoljen za predsednika, a tokrat šele v drugem krogu, v katerem je premagal Francoisa Mitterranda.

28. aprila 1969 je odstopil z mesta predsednika države in se upokojil. Odšel je v Colombey-les-deux-Églises, kjer je nenadoma leta 1970 med pisanjem svojih spominov umrl zaradi anevrizme. Charles de Gaulle se je 7. aprila 1921 poročil z Yvonne Vendroux (znano kot Tante Yvonne). Imela sta tri otroke: Philippa (1921), Elisabeth (1924) in Anne (1928). Anne se je rodila z downovim sindromom in je umrla pri 20 letih.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 694 je špansko-vizigotski kralj Egica obtožil Jude, da pomagajo muslimanom, in jih obsodil na suženjstvo.

Leta 959 je umrl bizantinski vladar Konstantin VII.

Leta 1282 je papež Martin IV. izobčil aragonskega kralja Petra III.

Leta 1414 se je rodil brandenburški mejni grof Albert III.

Leta 1456 je bil v Beogradu ubit zadnji celjski grof Ulrik II. Bil je državni knez, kraljevi namestnik na Češkem in Ogrskem. Celjski grofje so pod njegovim vodstvom dosegli vrhunec. Po poroki s Katarino Branković in po povišanju v knežji stan leta 1436 in številnih spopadih s Habsburžani je svoje delovanje usmeril v Ogrsko. Bil je ban v Slavoniji, Hrvaškem in v Dalmaciji. Zaradi izrednega vpliva je prišel v nasprotje s fevdalno rodbino Hunjadi. Med pripravami na vojno proti Turkom je bil v zaroti Ladislava Hunjadija v Beogradu umorjen.

Leta 1492 je bil podpisan sporazum med kraljema Henryjem VII. in Karlom VIII.

Leta 1494 je družina de Medici zavladala Firencam.

Leta 1504 je umrl aragonski kralj Ferdinand II.

Leta 1520 je švedski kralj Christian II. umoril 600 plemičev.

Leta 1541 so kraljico Catherine Howard zaprli v londonski Tower.

Leta 1729 so Španija, Francija in Anglija podpisale seviljski sporazum.

Leta 1731 se je rodil afroameriški astronom, matematik, urar, izumitelj, pisatelj in založnik Benjamin Banneker.

Leta 1799 je Napoleon Bonaparte strmoglavil direktorij in postal prvi konzul Francije.

Leta 1841 se je rodil britanski kralj Edvard VII.

Leta 1848 so na Dunaju umorili nemškega revolucionarja Roberta Bluma.

Leta 1872 je v velikem požaru v Bostonu umrlo več ljudi, uničenih pa je bilo tudi veliko hiš.

Leta 1887 so ZDA dobile pravice do havajskega zaliva Pearl Harbor.

Leta 1888 je Jack Razparač ubil svojo zadnjo žrtev Mary Jane Kelly.

Leta 1906 je ameriški predsednik Theodore Roosevelt prvi odpotoval v tujino.

Leta 1907 je angleški kralj Edvard VII. za svoj rojstni dan dobil diamant Cullinan, eden izmed najlepših in največjih diamantov na svetu.

Leta 1906 je začelo delovati telovadno društvo Orel.

Leta 1918 je cesar Wilhelm II. zbežal na Nizozemsko. Oblast je prevzel vodja socialdemokratov Friderich Ebert, ki se je takoj lotil likvidacije proletarske revolucije. Nemška monarhija je padla. Leta 1919 je bil izvoljen za prvega predsednika weimarske republike.

Leta 1918 je Kurt Eisner razglasil Bavarsko za republiko.

Leta 1932 je v Švici zaradi nemirov med konzervativci in socialisti umrlo 12 ljudi, 60 pa jih je bilo ranjenih.

Leta 1937 je japonska vojska zavzela kitajsko mesto Šanghaj.

Leta 1937 je umrl britanski premier Ramsay MacDonald.

Leta 1938 se je v noči na deseti november zgodila "kristalna noč". To je pomenilo začetek največjega pogroma Judov v zgodovini in hkrati skrbno načrtovanega genocida, ki so ga pozneje začeli izvajati na zasedenih ozemljih.

Leta 1940 je umrl britanski premier Neville Chamberlain.

Leta 1952 je umrl prvi izraelski predsednik Chaim Weizmann.

Leta 1953 je Kambodža postala neodvisna.

Leta 1961 je Neil A. Armstrong postavil svetovni rekord v letenju z letalom. Z X-15 je letel 6.587 kilometrov na uro.

Leta 1963 je v eksploziji v japonskem rudniku v Miikeju umrlo 458 ljudi, zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom pa jih je 839 ostalo na zdravljenju v bolnišnici.

Leta 1965 je več ameriških držav in del Kanade ostal brez elektrike. Mrk je trajal 13 ur.

Leta 1967 je Nasa iz Cape Kennedyja izstrelila raketo Apollo 4, ki je bila brez človeške posadke.

Leta 1980 je umrl slovenski elektroinženir in šahist Milan Vidmar mlajši.

Leta 1989 so v Vzhodni Nemčiji odprli prehode v berlinskem zidu, čez katere so državljani lahko potovali v Zahodno Nemčijo.

Leta 1993 se je mostarski stari most, ki je bil zgrajen leta 1566, po nekajdnevnem bombardiranju sesul.

Leta 1994 je bil odkrit kemijski element darmstadtium.

Leta 2003 je med muslimanskim svetim mesecem ramazanom samomorilec v Riadu v Savdski Arabiji ubil 17 ljudi.