Rodil se je 4. februarja 1921 kot četrti od sedmih otrok. Ker njegov stric, ki ga je prvič peljal v šolo, ni vedel, kdaj se je Kočeril rodil, je določil datum 27. oktober 1920, ki ga je pozneje sam Narajanan prevzel za svoj uradni rojstni datum.

Njegova družina je bila zelo revna, mali Kočeril je moral v šolo hoditi 15 kilometrov daleč, da je prišel v šolo. Velikokrat k pouku ni smel, saj družina ni mogla plačati šolnine. Po kratkem izletu v novinarstvo je na londonski šoli za ekonomijo začel študirati politične vede. Za časa Nehrujeve administracije je bil član indijske službe za zunanje zadeve. Delal je kot veleposlanik na Japonskem, v Veliki Britaniji, na Tajskem, v Turčiji, na Kitajskem in v ZDA.

Medtem ko je delal v Burmi, je spoznal Ma Tint Tint, s katero se je z dovoljenjem Nehruja 8. junija 1951 poročil. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, Čitra in Amrita. V politiko se je vključil na željo Indire Gandi in je bil trikrat zapovrstjo izvoljen v Lok Sabho, pod Radživom Gandhijem pa je bil minister za notranje zadeve. Leta 1992 je bil izvoljen za podpredsednika države, predsednik je postal Šankar Dajal Šarma. 17. julija 1997 je bil izvoljen za predsednika Indije. Po upokojitvi je skupaj z ženo preživel v New Delhiju, umrl pa je zaradi odpovedi ledvic, kar je bila posledica pljučnice.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 694 je špansko-vizigotski kralj Egica obtožil Jude, da pomagajo muslimanom, in jih obsodil na suženjstvo.

Leta 959 je umrl bizantinski vladar Konstantin VII.

Leta 1282 je papež Martin IV. izobčil aragonskega kralja Petra III.

Leta 1414 se je rodil brandenburški mejni grof Albert III.

Leta 1456 je bil v Beogradu ubit zadnji celjski grof Ulrik II. Bil je državni knez, kraljevi namestnik na Češkem in Ogrskem. Celjski grofje so pod njegovim vodstvom dosegli vrhunec. Po poroki s Katarino Branković in po povišanju v knežji stan leta 1436 in številnih spopadih s Habsburžani je svoje delovanje usmeril v Ogrsko. Bil je ban v Slavoniji, Hrvaškem in v Dalmaciji. Zaradi izrednega vpliva je prišel v nasprotje s fevdalno rodbino Hunjadi. Med pripravami na vojno proti Turkom je bil v zaroti Ladislava Hunjadija v Beogradu umorjen.

Leta 1492 je bil podpisan sporazum med kraljema Henryjem VII. in Karlom VIII.

Leta 1494 je družina de Medici zavladala Firencam.

Leta 1504 je umrl aragonski kralj Ferdinand II.

Leta 1520 je švedski kralj Christian II. umoril 600 plemičev.

Leta 1541 so kraljico Catherine Howard zaprli v londonski Tower.

Leta 1729 so Španija, Francija in Anglija podpisale seviljski sporazum.

Leta 1731 se je rodil afroameriški astronom, matematik, urar, izumitelj, pisatelj in založnik Benjamin Banneker.

Leta 1799 je Napoleon Bonaparte strmoglavil direktorij in postal prvi konzul Francije.

Leta 1841 se je rodil britanski kralj Edvard VII.

Leta 1848 so na Dunaju umorili nemškega revolucionarja Roberta Bluma.

Leta 1872 je v velikem požaru v Bostonu umrlo več ljudi, uničenih pa je bilo tudi veliko hiš.

Leta 1887 so ZDA dobile pravice do havajskega zaliva Pearl Harbor.

Leta 1888 je Jack Razparač ubil svojo zadnjo žrtev Mary Jane Kelly.

Leta 1906 je ameriški predsednik Theodore Roosevelt prvi odpotoval v tujino.

Leta 1907 je angleški kralj Edvard VII. za svoj rojstni dan dobil diamant Cullinan, eden izmed najlepših in največjih diamantov na svetu.

Leta 1906 je začelo delovati telovadno društvo Orel.

Leta 1918 je cesar Wilhelm II. zbežal na Nizozemsko. Oblast je prevzel vodja socialdemokratov Friderich Ebert, ki se je takoj lotil likvidacije proletarske revolucije. Nemška monarhija je padla. Leta 1919 je bil izvoljen za prvega predsednika weimarske republike.

Leta 1918 je Kurt Eisner razglasil Bavarsko za republiko.

Leta 1932 je v Švici zaradi nemirov med konzervativci in socialisti umrlo 12 ljudi, 60 pa jih je bilo ranjenih.

Leta 1937 je japonska vojska zavzela kitajsko mesto Šanghaj.

Leta 1937 je umrl britanski premier Ramsay MacDonald.

Leta 1938 se je v noči na deseti november zgodila "kristalna noč". To je pomenilo začetek največjega pogroma Judov v zgodovini in hkrati skrbno načrtovanega genocida, ki so ga pozneje začeli izvajati na zasedenih ozemljih.

Leta 1940 je umrl britanski premier Neville Chamberlain.

Leta 1952 je umrl prvi izraelski predsednik Chaim Weizmann.

Leta 1953 je Kambodža postala neodvisna.

Leta 1961 je Neil A. Armstrong postavil svetovni rekord v letenju z letalom. Z X-15 je letel 6.587 kilometrov na uro.

Leta 1963 je v eksploziji v japonskem rudniku v Miikeju umrlo 458 ljudi, zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom pa jih je 839 ostalo na zdravljenju v bolnišnici.

Leta 1965 je več ameriških držav in del Kanade ostal brez elektrike. Mrk je trajal 13 ur.

Leta 1967 je Nasa iz Cape Kennedyja izstrelila raketo Apollo 4, ki je bila brez človeške posadke.

Leta 1970 je v mestu Colombey-les-deux-Églises umrl general Charles André Joseph Marie de Gaulle.

Leta 1980 je umrl slovenski elektroinženir in šahist Milan Vidmar mlajši.

Leta 1989 so v Vzhodni Nemčiji odprli prehode v berlinskem zidu, čez katere so državljani lahko potovali v Zahodno Nemčijo.

Leta 1993 se je mostarski stari most, ki je bil zgrajen leta 1566, po nekajdnevnem bombardiranju sesul.

Leta 1994 je bil odkrit kemijski element darmstadtium.

Leta 2003 je med muslimanskim svetim mesecem ramazanom samomorilec v Riadu v Savdski Arabiji ubil 17 ljudi.