je bil v Beogradu ubit zadnji celjski grof Ulrik II. Bil je državni knez, kraljevi namestnik na Češkem in Ogrskem. Celjski grofje so pod njegovim vodstvom dosegli vrhunec.

Po poroki s Katarino Branković in po povišanju v knežji stan leta 1436 in številnih spopadih s Habsburžani je svoje delovanje usmeril v Ogrsko. Bil je ban v Slavoniji, Hrvaškem in v Dalmaciji. Zaradi izrednega vpliva je prišel v nasprotje s fevdalno rodbino Hunjadi. Med pripravami na vojno proti Turkom je bil v zaroti Ladislava Hunjadija v Beogradu umorjen.

Leta 1799
je Napoleon Bonaparte strmoglavil direktorij in postal prvi konzul Francije. Leta 1804 pa se je razglasil za cesarja.

se je v Podbrezju na Gorenjskem rodil organizator slovenskega šolstva in pisatelj Andrej Praprotnik. Med drugim je leta 1861 ustanovil časopis Učiteljski tovariš.

Leta 1835
se je v Dvorjah pri Cerkljah rodil slovenski skladatelj in organizator glasbenega življenja Davorin Jenko. Napisal je 31 spevoiger in 200 samospevov, najbolj pa je znan po nekdanji slovenski himni Naprej, zastave Slave.

Leta 1918
je cesar Wilhelm II. zbežal na Nizozemsko. Oblast je prevzel vodja socialdemkratov Friderich Ebert, ki se je takoj lotil likvidacije proletarske revolucije. Nemška monarhija je padla. Leta 1919 je bil izvoljen za prvega predsednika weimarske republike.

Leta 1918
je umrl francoski pesnik Guillaume Apollinaire. Z opuščanjem ločil, svobodno igro prispodob in domislic iz podzavesti je v književnost uvedel kubizem.

Leta 1926
je italijanska poslanska zbornica sprejela zakon o zaščiti države, ki je pomenil začetek totalitarnega fašističnega režima v Italiji.

Leta 1938
se je v noči na deseti november zgodila "kristalna noč". To je pomenilo začetek največjega pogroma Judov v zgodovini in hkrati skrbno načrtovanega genocida, ki so ga pozneje začeli izvajati na zasedenih ozemljih.

Leta 1970
je umrl francoski državnik in general Charles de Gaulle. Zlasti odločilna je bila njegova vloga med drugo svetovno vojno, ko je pozval francoski narod v boj proti nemškim in italijanskim okupatorjem.

Leta 1989
je v Nemčiji padel berlinski zid, ki je 28 let delil sedanjo nemško prestolnico.