Che je bil rojen 14. junija 1928 v argentinskem Rosariu v družini arhitekta Ernesta Guevare Lyncha.

Kot malček je bil zelo bolan, vse življenje pa je bolehal tudi za astmo. Prvi napad je dobil pri nekaj manj kot dveh letih, ko ga je mati peljala na kopanje v bližnji bazen. Ko je imel dve leti, so se starši preselili v Buenos Aires. Astma ga je napadala vsak dan. Po nasvetu zdravnikov se je družina preselila v Cordobo. Ernesto zaradi bolezni sprva ni mogel redno hoditi v šolo, zato je prvi razred osnovne šole končal zasebno. S športom se je ukvarjal, kot da ne bi bil bolan.

Pogosti napadi astme ga niso mogli odvrniti od učenja in igre. Bil je odličen dijak, eden izmed najboljših v razredu in na šoli. Od malih nog je imel smisel za matematiko in naravoslovje. Izmed športov sta mu bila najbližje nogomet in ragbi. Že v osnovni šoli je veliko bral, še več pa v gimnaziji. Na začetku je bral Alexandra Dumasa in Victorja Huga, ljubil je Baudelairove in Verlainove pesmi. Enako sta ga zanimali književnost in zgodovina. Življenje in razmere v Argentini so ga čedalje bolj spodbujale, da je prebiral tudi knjige o politiki.

Prvo potovanje po Južni Ameriki
V gimnaziji se je tudi začelo njegovo prijateljstvo z Albertom Granadosom. Seznanila sta se prek Tomasa Granadosa, mlajšega Albertovega brata, ki je bil Ernestov sošolec. Naglo sta se spoprijateljila in postala nerazdružljiva prijatelja. Alberto je že hodil na univerzo v Cordobi. Po neki študentski stavki, protestu proti peronističnim metodam pritiska na akademsko svobodo, so zaprli Alberta Granadosa. Mlajši brat Tomas mu je vsak dan nosil hrano v zapor. Nekega dne je peljal s seboj tudi prijatelja Guevaro. Alberto ju je nagovarjal, da bi tudi oni nekaj storili, da bi tudi dijaki šli na ulice Cordobe protestirat proti zapiranju študentov in tako pomagali svojim starejšim tovarišem. Družina pa ni spodbujala njegovih revolucionarnih idej.

Sram ga je bilo, ko se moral seznaniti s kakšnim dekletom. Njihovi družbi se je izogibal. Nežno in sramežljivo je ljubil Chichino Fereire, svojo prvo ljubezen. Sam je peš ali na kolesu obredel pol Argentine, ker je želel spoznati ljudi in jezera svoje domovine. Želel je spoznati Latinsko Ameriko, svojo širšo domovino.

Malo pred tem se je njegova družina preselila v Buenos Aires, kjer se je Guevara na splošno presenečenje družine vpisal na medicinsko fakulteto. Guevara je prekinil študij, ker je hotel z Granadosom prepotovati čimveč Latinske Amerike, da bi proučil razširjenost gobavosti, metode zdravljenja in socialne razmere, iz katerih nastaja. Guevara in Granados sta se na potovanje odpravila brez denarja, s Tomasovim motorjem.

Na pot sta odšla 29. decembra 1951 zgodaj zjutraj. Odpeljala sta se proti Buenos Airesu, da bi se Ernesto najprej poslovil od staršev, dveh bratov in dveh sestra. Na poti v Santiago de Chile se je motor pokvaril, zato sta nadaljevala peš in do konca poletja 1952 obredla vse južnoameriške države. Che se je vrnil domov in v manj kot letu dni opravil še zadnjih enajst izpitov. Marca 1953 je bil že doktor medicine z diplomo medicinske fakultete v Buenos Airesu in z vojaškim pozivom v žepu.

Spet se je odpravil na pot. Prehodil je celo Srednjo Ameriko. Nekaj časa je Guevara pomagal v eni izmed bolnišnic v glavnem mestu Ciudad de Guatemala. Tam se je spoprijateljil s skupino Kubancev, od njih pa je prvič slišal o Fidelu Castru in njegovih načrtih. Spoznal je Perujko Hildo Galea in se z njo poročil. Kmalu je moral zbežati iz države. Zatekel se je v Mehiko, kjer so ga seznanili z Raulom Castrom, Fidelovim mlajšim bratom, s katerim se je takoj spoprijateljil.

Poznanstvo s Castrom je bilo usodno
Decembra 1953 se je seznanil s Fidelom Castrom, s katerim sta se na prvem srečanju pogovarjala osem ur brez prekinitve. Castro mu je pripovedoval o stanju na Kubi in o njegovem načrtu za izkrcanje osemdesetih gverilcev, ki bi tvorili revolucionarno jedro na Sierra Maestri. Guevaro je povabil zraven kot zdravnika ekspedicije. Ernesto je pristal.

Tukaj je Ernesto Guevara dobil svoj vzdevek, po katerem je postal poznan. V argentinskem narečju španskega jezika je "che" zelo pogosta beseda, ki približno pomeni "ej, ti" ali pa se uporablja kar kot mašilo. Guevara jo je pogosto uporabljal tudi, ko je bil že v Mehiki, kjer pa se sploh ne uporablja, razen za označevanje Argentincev. Nekdo iz skupine kubanskih revolucionarjev mu je tako nekega dne preprosto nadel vzdevek "El Che", katerega je obdržal in se od takrat naprej podpisoval z njim celo na vseh uradnih listinah. 2. decembra 1956 so napadli Kubo.

Zmagoslavno vkorakanje v Havano
Po hudih bojih je bilo 1. januarja 1959, ko je osovraženi diktator Batista z letalom zbežal z otoka, konec bojev, naslednjega dne pa je Che Guevara s Camiliom Cienfuegosom in vsemi vojaki vkorakal v Havano. V znak priznanja za vse kar je naredil in dosegel, so Guevaro 9. februarja 1959 razglasili za »kubanskega državljana od rojstva«. Castro je Cheju zaupal izvajanje agrarne reforme in organiziranje kubanskega gospodarstva.

Jeseni leta 1959 je Castro zaupal Cheju oddelek za industrijo v okvirih inštituta za agrarno reformo, ki je bil dejansko ekonomski štab Castrovega režima. Che je leta 1965 izginil iz političnega prizorišča in zapustil Kubo. Che je bil takrat že oženjen s Kubanko Aleido March, ki jo je ljubil. Takoj po končani vojni za Kubo se je leta 1959 ločil od Hilde in se junija oženil z Aleido. Z njo je imel dva sina in hčer.

Che se umakne v Bolivijo
Lov na Cheja je trajal celi dve leti. Agenti CIE so skušali ugotoviti, kam se je zatekel in ga onemogočiti. Bali so se ga zaradi njegovih idej in akcije, ki jo je razglašal in opravljal. Kljub različnim ameriškim ukrepom se je izkušenemu Guevari uspelo ogniti vsem pastem in priti v Bolivijo, kjer je organiziral gverilsko skupino.

Sovražnik mu je bil vedno bolj za petami. Njegova zadnja postaja je bila majhna, skrita in pozabljena vas Igueras, kjer so ga Američani izsledili in ubili. Usodnega dne je v tem odročnem kraju potekala bitka, v kateri je bil Che ranjen, kasneje pa ubit po ukazu bolivijske vojske. Vojaška šefa Barrientos in Ovando sta sklenila, da je treba Guevaro tajno ustreliti, svetu sporočiti, da je podlegel ranam, njegovo truplo sežgati in pokopati v največji tajnosti nekje na robu mesteca Valle Grande, da ne bi nihče vedel, kje je pokopan.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1047 je umrl papež Klement II.

Leta 1201 se je rodil francoski teolog Robert de Sorbon, spovednik francoskega kralja Ludvika IX.

Leta 1238 je Juan I. Aragonski osvojil Valencio in ustanovil Kraljestvo Valencia.

Leta 1261 se je rodil kralj Dinis Portugalski.

Leta 1446 so v Koreji ustanovili abecedo hangul.

Leta 1514 sta se poročila Louis XII. Francoski in Mary Tudor.

Leta 1562 je umrl italijanski anatom Gabriele Falloppio.

Leta 1569 je umrl ruski princ Vladimir Staritski.

Leta 1582 današnji dan ni obstajal v Italiji, v Španiji, na Poljskem in na Portugalskem.

Leta 1586 se je rodil regent Tirolske nadvojvoda Leopold V. Avstrijski.

Leta 1597 je umrl japonski šogun Ašikaga Yošiaki.

Leta 1604 so v ozvezdju Kačenosca opazili supernovo SN 1604.

Leta 1651 je lord protektor angleške republike, podeželski plemič Oliver Cromwell, izdal zakone o plovbi, t. i. navigacijske akte, ki so določali, da smejo tuje izdelke uvažati v Anglijo ali v njene kolonije samo angleške ladje ali tiste, na katerih je polovica posadke angleška.

Leta 1701 so v Old Saybrooku v Connecticutu ustanovili Collegiate School of Connecticut, ki se je kasneje preimenovala v univerzo Yale.

Leta 1709 je umrla prva vojvodinja Clevelandska, ljubica kralja Charlesa II. Angleškega, Barbara Palmer.

Leta 1757 se je rodil francoski kralj Karel X.

Leta 1771 se je v bližini finske obale potopila nizozemska trgovska ladja Vrouw Maria.

Leta 1776 je pater Francisco Palou ustanovil misijon svetega Frančiška Asiškega. Iz misijona je zraslo mesto, ki ga danes poznamo kot kalifornijsko mesto San Francisco.

Leta 1789 je avstrijski feldmaršal Gideon Ernst Laudon porazil Turke in zavzel Beograd.

Leta 1796 se je rodil angleški egiptolog Joseph Bonomi mlajši.

Leta 1806 je umrl afriško-ameriški astronom, matematik, urar, izumitelj, pisatelj in založnik Benjamin Banneker.

Leta 1806 je Prusija napovedala vojno Franciji.

Leta 1812 so ameriške čete pri jezeru Erie zajele dve britanski ladji - HMS Detroit in HMS Caledonia.

Leta 1820 je Guayaquil razglasil neodvisnost od Španije.

Leta 1831 je bil ubit grški voditelj Ivan Capodistria.

Leta 1852 se je rodil nemški kemik, ki je leta 1902 prejel Nobelovo nagrado, Hermann Emil Fischer.

Leta 1857 je umrl češki gozdar in izumitelj Josef Ressel, najbolj znan po izumu ladijskega vijaka.

Leta 1859 se je rodil francoski častnik judovskega rodu Alfred Dreyfus. Zaradi domnevne izdaje vojaških skrivnosti Nemcem je bil obsojen na dosmrtno izgnanstvo. Dejanskega krivca majorja Mario Chalesa Esterhazyja so izsledili leta 1896.

Leta 1871 je bil veliki požar v Chicagu pod nadzorom.

Leta 1874 je bila po sporazumu v Bernu ustanovljena poštna zveza.

Leta 1879 se je rodil nemški fizik in Nobelov nagrajenec Max von Laue.

Leta 1888 se je rodil ruski komunistični voditelj in ekonomist Nikolaj Ivanovič Buharin.

Leta 1888 so za javnost odprli spomenik Washingtonu.

Leta 1914 so nemške čete osvojile Antwerpen.

Leta 1916 se je začela osma soška fronta, ki se je končala 12. oktobra istega leta.

Leta 1933 se je rodil angleški zdravnik sir Peter Mansfield, ki je leta 2003 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1934 je bil v atentatu, ki so ga ob podpori italijanskih fašistov pripravili hrvaški ustaši, ubit jugoslovanski kralj Aleksander I.

Leta 1934 je bil ubit predsednik francoske vlade Louis Barthou.

Leta 1936 so generatorji na jezu Boulder (kasneje so ga preimenovaliv jez Hoover) začeli proizvajati elektriko. Jez Hoover leži na reki Colorado in je od Los Angelesa oddaljen približno 1.300 kilometrov.

Leta 1940 so nemška letala ponoči napadla Veliko Britanijo in zbombardirala katedralo svetega Pavla.

Leta 1941 je prišlo do zrušenja pronemškega režima v Panami.

Leta 1942 je Rdeča armada odstranila nazive in funkcije političnih komisarjev.

Leta 1942 je Avstralija po podpisu statuta westminstrske osvojitene listine pridobila avtonomijo.

Leta 1943 je umrl nizozemski fizik Pieter Zeeman, ki je bil za svoje delo leta 1902 nagrajen z Nobelovo nagrado.

Leta 1944 sta se v Moskvi na devetdnevni konferenci sešla britanski premier Winston Churchill in premier Sovjetske zveze Joseph Stalin, da bi govorila o prihodnosti Evrope.

Leta 1946 se je rodil turški premier Tansu Ciller.

Leta 1958 je umrl papež Pij XII.

Leta 1962 je v Ljubljani umrl slovenski znanstvenik, publicist in šahist dr. Milan Vidmar. Med obema vojnama je zaslovel po svetu kot eden najboljših elektrotehnikov pa tudi kot odličen šahist, saj so ga prištevali med najboljše šahiste tedanje dobe.

Leta 1963 je Uganda postala republika.

Leta 1963 je v severovzhodni Italiji v zdrsu zemlje izza jezu Vajont umrlo več kot dva tisoč ljudi. Zdrs je povzročil nastanek velikanskega vala, ki se je prelil čez jez.

Leta 1970 je bila v Kambodži razglašena Kmerska republika.

Leta 1974 je umrl nemški podjetnik Oskar Schindler.

Leta 1989 je uradna tiskovna agencija v Sovjetski zvezi poročala o pristanku NLP-ja v Voronezhu.

Leta 1989 je v Leipzigu, takratni Vzhodni Nemčiji, 70 tisoč protestnikov zahtevalo demokratične reforme v državi.

Leta 1992 je 13-kilogramski meteorit padel na dovoz doma družine Knapp v Peekskillu v New Yorku.

Leta 1995 je umrl ministrski predsednik Velike Britanije Alec Douglas-Home.

Leta 2004 so v Afganistanu izvedli prve demokratične volitve.