Potem ko je zaključila ameriško srednjo šolo, kolidž Robert, v Istanbulu in diplomirala na ekonomiji na univerzi Bosphorus, je doktorirala na univerzi Connecticut. Po doktoratu je nadaljnje študije opravljala na univerzi Yale. Leta 1978 se je zaposlila kot predavateljica, pet let kasneje pa je bila imenovana za profesorico. Potem ko je predavala na več različnih univerzah, je novembra 1990 vstopila v politiko in se priključila stranki Prava pot. Prvič so jo v parlament izvolili leta 1991 kot predstavnico Istanbula. Nekaj časa je delala kot notranja ministrica, zadolžena za ekonomijo v koalicijski vladi Suleymana Demirela.

13. junija 1993 je postala vodja svoje stranke in premierka koalicijske vlade. Ko se je republikanska stranka umaknila iz koalicije leta 1996, je njena vlada padla, sama pa je postala ministrica za zunanje zadeve. Na tem položaju je bila do leta 1997. Ko je leta 2002 na volitvah doživela poraz, se je umaknila iz političnega življenja. Sicer pa je Tansu poročena z Özerjem Çillerjem, s katerim ima dva otroka.

Leta 1047 je umrl papež Klement II.

Leta 1201 se je rodil francoski teolog Robert de Sorbon, spovednik francoskega kralja Ludvika IX.

Leta 1238 je Juan I. Aragonski osvojil Valencio in ustanovil Kraljestvo Valencia.

Leta 1261 se je rodil kralj Dinis Portugalski.

Leta 1446 so v Koreji ustanovili abecedo hangul.

Leta 1514 sta se poročila Louis XII. Francoski in Mary Tudor.

Leta 1562 je umrl italijanski anatom Gabriele Falloppio.

Leta 1569 je umrl ruski princ Vladimir Staritski.

Leta 1582 današnji dan ni obstajal v Italiji, v Španiji, na Poljskem in na Portugalskem.

Leta 1586 se je rodil regent Tirolske nadvojvoda Leopold V. Avstrijski.

Leta 1597 je umrl japonski šogun Ašikaga Yošiaki.

Leta 1604 so v ozvezdju Kačenosca opazili supernovo SN 1604.

Leta 1651 je lord protektor angleške republike, podeželski plemič Oliver Cromwell, izdal zakone o plovbi, t. i. navigacijske akte, ki so določali, da smejo tuje izdelke uvažati v Anglijo ali v njene kolonije samo angleške ladje ali tiste, na katerih je polovica posadke angleška.

Leta 1701 so v Old Saybrooku v Connecticutu ustanovili Collegiate School of Connecticut, ki se je kasneje preimenovala v univerzo Yale.

Leta 1709 je umrla prva vojvodinja Clevelandska, ljubica kralja Charlesa II. Angleškega, Barbara Palmer.

Leta 1757 se je rodil francoski kralj Karel X.

Leta 1771 se je v bližini finske obale potopila nizozemska trgovska ladja Vrouw Maria.

Leta 1776 je pater Francisco Palou ustanovil misijon svetega Frančiška Asiškega. Iz misijona je zraslo mesto, ki ga danes poznamo kot kalifornijsko mesto San Francisco.

Leta 1789 je avstrijski feldmaršal Gideon Ernst Laudon porazil Turke in zavzel Beograd.

Leta 1796 se je rodil angleški egiptolog Joseph Bonomi mlajši.

Leta 1806 je umrl afriško-ameriški astronom, matematik, urar, izumitelj, pisatelj in založnik Benjamin Banneker.

Leta 1806 je Prusija napovedala vojno Franciji.

Leta 1812 so ameriške čete pri jezeru Erie zajele dve britanski ladji - HMS Detroit in HMS Caledonia.

Leta 1820 je Guayaquil razglasil neodvisnost od Španije.

Leta 1831 je bil ubit grški voditelj Ivan Capodistria.

Leta 1852 se je rodil nemški kemik, ki je leta 1902 prejel Nobelovo nagrado, Hermann Emil Fischer.

Leta 1857 je umrl češki gozdar in izumitelj Josef Ressel, najbolj znan po izumu ladijskega vijaka.

Leta 1859 se je rodil francoski častnik judovskega rodu Alfred Dreyfus. Zaradi domnevne izdaje vojaških skrivnosti Nemcem je bil obsojen na dosmrtno izgnanstvo. Dejanskega krivca majorja Mario Chalesa Esterhazyja so izsledili leta 1896.

Leta 1871 je bil veliki požar v Chicagu pod nadzorom.

Leta 1874 je bila po sporazumu v Bernu ustanovljena poštna zveza.

Leta 1879 se je rodil nemški fizik in Nobelov nagrajenec Max von Laue.

Leta 1888 se je rodil ruski komunistični voditelj in ekonomist Nikolaj Ivanovič Buharin.

Leta 1888 so za javnost odprli spomenik Washingtonu.

Leta 1914 so nemške čete osvojile Antwerpen.

Leta 1916 se je začela osma soška fronta, ki se je končala 12. oktobra istega leta.

Leta 1933 se je rodil angleški zdravnik sir Peter Mansfield, ki je leta 2003 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1934 je bil v atentatu, ki so ga ob podpori italijanskih fašistov pripravili hrvaški ustaši, ubit jugoslovanski kralj Aleksander I.

Leta 1934 je bil ubit predsednik francoske vlade Louis Barthou.

Leta 1936 so generatorji na jezu Boulder (kasneje so ga preimenovaliv jez Hoover) začeli proizvajati elektriko. Jez Hoover leži na reki Colorado in je od Los Angelesa oddaljen približno 1.300 kilometrov.

Leta 1940 so nemška letala ponoči napadla Veliko Britanijo in zbombardirala katedralo svetega Pavla.

Leta 1941 je prišlo do zrušenja pronemškega režima v Panami.

Leta 1942 je Rdeča armada odstranila nazive in funkcije političnih komisarjev.

Leta 1942 je Avstralija po podpisu statuta westminstrske osvojitene listine pridobila avtonomijo.

Leta 1943 je umrl nizozemski fizik Pieter Zeeman, ki je bil za svoje delo leta 1902 nagrajen z Nobelovo nagrado.

Leta 1944 sta se v Moskvi na devetdnevni konferenci sešla britanski premier Winston Churchill in premier Sovjetske zveze Joseph Stalin, da bi govorila o prihodnosti Evrope.

Leta 1958 je umrl papež Pij XII.

Leta 1962 je v Ljubljani umrl slovenski znanstvenik, publicist in šahist dr. Milan Vidmar. Med obema vojnama je zaslovel po svetu kot eden najboljših elektrotehnikov pa tudi kot odličen šahist, saj so ga prištevali med najboljše šahiste tedanje dobe.

Leta 1963 je Uganda postala republika.

Leta 1963 je v severovzhodni Italiji v zdrsu zemlje izza jezu Vajont umrlo več kot dva tisoč ljudi. Zdrs je povzročil nastanek velikanskega vala, ki se je prelil čez jez.

Leta 1970 je bila v Kambodži razglašena Kmerska republika.

Leta 1974 je umrl nemški podjetnik Oskar Schindler.

Leta 1989 je uradna tiskovna agencija v Sovjetski zvezi poročala o pristanku NLP-ja v Voronezhu.

Leta 1989 je v Leipzigu, takratni Vzhodni Nemčiji, 70 tisoč protestnikov zahtevalo demokratične reforme v državi.

Leta 1992 je 13-kilogramski meteorit padel na dovoz doma družine Knapp v Peekskillu v New Yorku.

Leta 1995 je umrl ministrski predsednik Velike Britanije Alec Douglas-Home.

Leta 2004 so v Afganistanu izvedli prve demokratične volitve.