Med vsemi vrstami naj bi bila prav ciklama tista, ki najbolj zadiši. Foto: BoBo
Med vsemi vrstami naj bi bila prav ciklama tista, ki najbolj zadiši. Foto: BoBo

"Ko zadišijo ciklame, prihaja jesen, je bil nekoč rek, ki pa danes tudi ne drži več. Sušne zgodnje ali namočene pozne pomladi pogosto zmešajo naravni ritem ciklam," je v sporočilu za javnost zapisal vodja botaničnega vrta Jože Bavcon.

Po njegovih besedah v zadnjih desetletjih opažajo, da včasih prve ciklame zacvetijo že konec aprila, maja ali junija, odvisno od leta. Množično cvetenje je zaradi vročih poletij zamaknjeno precej v konec avgusta ali september. Edina izmed 23 vrst, ki raste v naših krajih, je cyclamen purpurascens, navadna ciklama, ki je zelo razširjena, saj raste od morja vse do visokogorskih predelov.

Večinoma jo je mogoče najti v listnatih in mešanih gozdovih, a tudi na robu gozdov in na višje ležečih senožetih. V visokogorju je pogosto tudi med samim gruščem, na meliščih pa jo je mogoče najti tudi zelo nizko, kot sta območji Goriške in Krasa.

"Gomolj, katerega velikost je lahko zelo različna, odvisno od starosti rastline, je lahko povsem na vrhu in samo s koreninami pričvrščen v plitvo zemljo ali na skalo, ali pa zelo globoko pod zemljo in do površine potem sega le v tako imenovano kolenčasto steblo, ki nosi cvetne liste in cvetove," je še dodal Bavcon.

Zbirka zdaj obsega več kot 8500 enot

V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani se z raziskovanjem te vrste ciklam ukvarjajo že od leta 2000. Zbirka zdaj obsega več kot 8500 enot iz različnih delov Slovenije in spada med največje zbirke raznolikosti znotraj ene vrste v evropskem in svetovnem merilu.

Čeprav je v Sloveniji ena sama vrsta, pa je ta dovolj raznolika, da lahko znotraj nje najdemo odtenke vseh že omenjenih 23 vrst. Da gre za vrsto, ki je bila med ljudmi zelo priljubljena, kaže tudi množica ljudskih imen za to rastlino – korčki, soldatki, katanek valjavica, svinjska rep in še mnogo drugih.

Zbirka je bila prvič javno objavljena že leta 2009 v reviji Cyclamen society, ki izhaja v Londonu, kasneje pa v monografiji o rodu ciklam, ki jo je izdal Royal Kew Gardens. V zadnjih letih je na osnovi te zbirke izšlo kar pet znanstvenih člankov s faktorjem vpliva, kar pomeni, da je zbirka zelo zanimiva za svetovno javnost in da je v njej dovolj materiala za nadaljnje raziskave, so še zapisali v sporočilu.