Adi Smolar je imel doma precej strogo vzgojo in bil je priden otrok, za kar mu je danes včasih malo žal. "Nikoli nisem česa večjega ušpičil," pravi pevec. V osnovni šoli je bil vedno odličnjak. Bil je bistre glave, kar mu je nekaj težav povzročilo ob prehodu na srednjo šolo, kjer je moral resneje poprijeti za knjige.

Njegovo otroštvo je zaznamovala Vuzenica. Tam je poznal veliko ljudi, predvsem otrok. "Bili smo druščina desetih fantov, ki smo se odlično razumeli," se spominja. Po osmem razredu osnovne šole so se z družino preselili na Muto, kjer je preživel najstniška leta, preden se je preselil v Ljubljano.

Veliko časa je kot otrok preživel v naravi, sploh poleti. Spominja se, da so bila takrat poletja toplejša kot zdaj. Najraje so se s prijatelji igrali 'kavbojce in Indijance'. "Takrat je bilo obdobje, ko so se snemali filmi o Vinetouju, in mi smo se seveda poistovetili s temi Indijanci," je razložil Adi. Vživeli so se tudi v vloge partizanov, vendar je bila pri tem težava, da nihče ni želel igrati Nemcev, tako da so le-te vsakič znova določili z žrebom. Priljubljene igre so bile tudi med dvema ognjema in zemljo krast, kjer so se kot otroci naučili zdravega tekmovalnega duha, meni Smolar.

Pevec je povedal, da igre nikoli niso bile nasilne. Spopadali so se le, ko sta se srečali dve nasprotni 'klapi'. Adi je bil del "blokovcev", ki so se 'bojevali' z "naselčani". Fantje so se dogovorili, da bodo med sabo obračunali z rokoborbo. Določili so pravila in jih tudi spoštovali. Adi se spominja: "Na neko borbo smo se dobro pripravili - z litrom olja. Z njim smo se namazali in tako je bila borba za nas posebej uspešna."

Navdušen nad Karlom Mayem
Smolarju pa vedno ni bilo postlano z rožicami, saj doma niso imeli veliko denarja. Igrače, ki so bile takrat zelo drage, je dobil le redko in z mlajšo sestro sta si velikokrat delila čokolado: "S tem nama je bilo privzgojeno, da sva vedno, ko sva kaj dobila, to prinesla domov, da nama je mama potem to razdelila na dva dela."

Vsakega darila se je zelo razveselil, najbolj pa je bil vesel, kadar je dobil kakšno knjigo. Zbral je celo zbirko Karla Maya, ki ga je oboževal, zdaj pa je spoznal, da se časi spreminjajo, saj je pri njegovem sinu veliko bolj priljubljen Harry Potter. Adija ni veselilo le branje knjig, zelo rad je imel tudi stripe: "V njih je bilo vse, kar mi je bilo takrat všeč: junaštvo, zapletene zgodbe in humor. Bil sem velik zbiratelj stripov, in to veselje je ostalo še do danes."

V mladih letih se je veliko ukvarjal tudi z risanjem stripov in se celo želel vpisati na likovno akademijo, vendar so ga starši prepričali, da se je vpisal na študij slovenistike in primerjalne književnosti. Slovenščino je imel sicer rad in tudi bral je rad, tako da na fakulteti ni imel večjih težav, dokler ni izgubil interesa: "Diplomiral sicer nisem, sem se pa naučil igrati kitaro, ki je bila prej zame doma prepovedana. Po dveh letih sem že imel dovolj pesmi za svoj prvi samostojni nastop leta 1981."

Z glasbo je začel, da si je služil kruh
Najprej je nastopal predvsem za prijatelje, ki jim je bilo njegovo delo sicer všeč, vendar kot pravi sam, je bil preveč samokritičen, da bi se prej odločil za glasbeno kariero.

Profesionalno se je z glasbo začel ukvarjati šele leta 1992, pri 33 letih. Takrat je ostal brez službe in začel nastopati, da bi prebrodil vmesno obdobje, dokler ne najde novega dela. "Šel sem na založbo in vprašal, ali me sprejmejo pod okrilje, da bi kaj posnel. Pri Helidonu so bili takoj za in naslednji teden sem že snemal ploščo v živo. Izkazalo se je, da so me ljudje sprejeli, in nato sem lahko snemal že v studiu in potem deset let vsako leto izdal eno ploščo. Pesmi so se dobro prijele," je povedal Smolar.

"Takrat sem to vzel kot službo, resno, nisem ponočeval ali se naužijal slave. Nastopal sem zelo iskreno, in to delam še vedno," je priznal Adi. Tudi dekleta, ki so takrat pristopila k njemu, ga niso zanimala, saj je bil že poročen. Svojega nastopanja in slave že pred zakonskim stanom, v študentskih letih, ko je bil med študenti zelo priljubljen in poznan, ni izkoriščal za zapeljevanje deklet.

"Pretežno je bilo tako, da kadar smo imeli zabavo, sem jaz brenkal, ostali fantje pa so pobrali dobre punce in se porazgubili v temo, jaz pa sem ostal sam," se spominja Adi. Dodaja še: "V glasbo ne smeš zaradi deklet, saj tako ne dobiš kvalitetne ženske. Dekle te ne sme imeti rado le zaradi tvoje priljubljenosti, ampak te more sprejeti takega kot si, ne le te 'medijske osebe'," je svoje modrosti za konec strnil Adi.