Stari znanec radijskih in televizijskih oddaj je pred novim izzivom: v svoji novi oddaji Effe's Inferno bo predstavljal nekoliko manj znane glasbeniki, ki sicer že imajo albume in svojo publiko, pred katero nastopajo v živo, toda nimajo prostora, da bi lahko predstavljali svoje videospote.

Ime oddaje je produkt besedne igre naslova enega največjih knjižnih del vseh časov Dante's Inferno, tj. Dantejevega pekla, v kombinaciji z imenom voditelja oddaje – Effe's inferno. Slovenska različica imena oddaje je Peklenski izbor.
"Dejansko pa sem se iz tega stavka, ki je približno enak tako v slovenščini, italijanščini in angleščini: 'Glasba je šla k vragu oz. scena je šla k hudiču', začel poigravati s to mislijo, da kaj pa to pomeni. Če izvajalci še vedno ustvarjajo – kakovostno ustvarjajo, sem rekel, bi morda lahko to združili," je o njej za MMC razložil Flego. Več pa si lahko preberete v spodnjem intervjuju.

"Kdor vstopiš, pusti zunaj upe vsake." Tako se končujejo znameniti verzi na mogočnih vratih Dantejevega pekla. Kaj pa svetuje Effejev Inferno?
Effejev Inferno svetuje, da pokukajmo tja, kadar hudiča ni doma. Poglejmo – kot pravi geslo oddaje: 'Če je glasba šla k vragu, kaj vse se nabira v peklu?'. Dajmo poskrbeti, zato da te stvari ne ostanejo tako. Jaz mislim, da upanje vsekakor je. Da se kljub temu, čeprav naj bi glasba šla k vragu, očitno kaže še dovolj velike in zdrave zlate žile.

Kdo bo hudič?
Nihče. Ne bo ga (smeh). Ne bi rad, da nekdo morda razmišlja, da imamo kakšne moralno-versko-cerkvene predpone. Absolutno ne. Gre za samo prikladno ikonografijo Dantejevega inferna in prikladno prispodobo. Jaz bom skušal biti vaš in naš vodnik skozi glasbeni pekel takrat, ko hudiča ni.

Kako je nastala sama zamisel, da približate Danteja in vašo glasbeno oddajo?
Dante nam je ostal v spominu še iz osnovnošolskih dni kot zelo mogočen lik in morda eden izmed najbolj priznanih pesnikov vseh časov. Zdi se mi, da se ta organizacija pekla - z vsemi tistimi krogi – lepo sklada z našimi tremi deli oddaje. Je nekaj vizualno-atraktivnega, kar se da narediti v televizijski oddaji. Dejansko pa sem se iz tega stavka, ki je približno enak tako v slovenščini, italijanščini in angleščini: 'glasba je šla k vragu oz. scena je šla k hudiču', začel poigravati s to mislijo, da kaj pa to pomeni. Če še vedno izvajalci ustvarjajo – kakovostno ustvarjajo, sem rekel, bi morda lahko to združili.

Zdi se mi tudi, da je ime na splošno poznano, da je lahko dober ključ, v katerem tudi gledalci prepoznajo, ne da bi iskali neke druge bizarne rešitve, ki so morda same sebi namen. Če na mesto Dante's Inferno rečeš Effe's Inferno, ne potrebuješ več razlage. Ni ti treba v vsaki oddaji narediti igre in izvajalcev obleči, da bodo sodili v oddajo. Dovolj je, da so tam.

Kako bo potekala sama oddaja?
Trajala bo 45 minut, podobno kot Aritmija. Razdeljena bo na tri skope. V prvem in zadnjem delu bomo vsakič predstavili enega slovenskega izvajalca in enega italijanskega. Izvajalci pridejo predstaviti nov videospot - ko imajo nov single, nov album. Poudarek je na produkciji videospotov in na svežini. V srednjem pasu pa bo potekal dejansko ta "peklenski izbor".

Mislim, da tudi če bi prinesli najboljši, najbolj visokoproračunski videospot vseh časov, četudi bi bil to videospot Pink Floydov ali pokojnega Michaela Jacksona, če ga samo enkrat zavrtimo in predstavimo, je to lepo, da imamo to glasbeno vsebino na nacionalni televiziji. Ampak ni dovolj. Cilj videospota je, da se večkrat zavrti, da ga ljudje večkrat vidijo in slišijo. Tako kot predvajanje na radiu. Pesem postane uspešnica šele po določenem času. Moja osebna potreba še zdaleč ni ta, da moram biti sekundo v kadru, ker je to moja oddaja. Zato z veseljem naredim ta srednji pas, ki bo namenje n temu, da predvajam videospote. Ker je na voljo samo 15 minut, vseh videospotov ne bomo mogli predvajati v celoti, ampak jih bomo morali skrajšati na dve minuti ali manj. Tako da bom lahko tam predstavil od osem do devet videospotov. In s časom bodo to seveda tisti, ki se bodo predstavili v oddaji, ki se nam bodo zdeli zanimivejši, tiste bomo zavrteli večkrat. Oddaja bo predvajana na TV Koper s ponovitvijo in na Slovenija 2 s ponovitvijo, to pomeni štirikratno predvajanje, kar je za izvajalca veliko.

Kaj bo razlikovalo Effe's Inferno od preostalih glasbenih oddaj?
V prvi vrsti to, da v glasbenih vsebinah ne bo ponavljala za nobeno drugo oddajo na TVS. Kot sem že dejal, ne bom gostil najbolj znanih imen naše scene, s katerimi se vsako nedeljo pogovarjam v sklopu oddaje NLP. V mojem "Infernu" bodo tisti napol znani in ... skoraj znani izvajalci, ki niso še samoumevno atraktivno blago za MTV ali za razvedrilne oddaje.
V drugi vrsti tako, da ne bomo pokrivali istih vsebin, kot jih Aritmija, s katero si delimo termin. Torej nič koncertnih reportaž, koncertnih napovednikov, pregleda dogodkov, recenzij. Videospoti in poglobljen, daljši intervju. Tretjič tako, da bo vizualna plat oddaje njena montaža in postprodukcija, res malce bizarna, celo peklensko hudomušna, če to kaj pove. Cilj je, da bi bila oddaja v nekem zelo razpoznavnem slogu.

In nazadnje je tu še dvojezično vodenje in gostje iz dveh držav, ki se z mano pogovarjajo vsak v svojem jeziku. To je za moje pojme izredno zanimiva in drzna poteza te koprodukcije med TV Koper-Capodistria in TV Slovenija (drugi program op. n.). Ne bi rekel, da je ekperiment – ker vsi vpleteni vemo, k aj delamo, to še zdaleč ni skok v neznano brezno. Je pa nekaj, kar - vse glasbene vsebine in zabavno, razvedrilno programsko plat na stran - nosi tudi neko dodatno, recimo temu, vrednost kulturno-jezikovnega spoznavanja in strpnosti.

Kako glasbo približati ljudem, ne da bi ponudili imena?
Dobro vprašanje. Mislim, da tako, da se o njej govori ne preveč zateženo. Da ne delamo iz alternative alternativo, ker včasih to delanje nekih predalčkov: "Mi delamo nekaj drugačnega, mi se obračamo alternativni publiki", ob enem pomeni delanje nekih pregrad. Če o zadevah govoriš na način, ki je vsem razumljiv in je hkrati ljudem prijazen in atraktiven, morda vizualno. Če znaš dobro razpolagati s časom, da ne greš v nepotrebne detajle in debate in se še vedno o temi konkretno pogovarjaš. Mislim, da lahko še vedno hodiš po tisti tanki liniji, kjer še vedno obdržiš gledalčevo pozornost. Tukaj se mi zdi zelo pomembno, da se ne gremo alternativo, v smislu alternativnost gledajoče – nizkoproračunsko.

Ta oddaja je drugačna, to pomeni, da je alternativna tistemu, kar že je. Ni pa alternativna v smislu tega, da želi ustrezati nekim šablonam česa rkoli že – undergrounda, punka, indierocka … Je vizualno drugačna, ampak samosvoja. Ta element se mi za to zdi dober, ker ni samo sebi namen, je nekaj, kar lahko pritegne gledalca. Mislim, da je dobra mera radovednosti dobra v vsakem življenju – pri glasbenih poslušalcih je to skoraj samoumevno - računam, da imamo tudi to pri naših gledalcih, če jih nimamo, če je malce zaspano, potem bomo skušali to malo požgečkati, da jih malo zbudimo.

Kateri žanri pa bodo prevladovali v oddaji?
Upam, da nobeden. Sumim pa, da rock. Zato ker običajno, čim rečeš, nove, neuvljavljene izvajalce …

… pomisliš na bobne, kitaro, bas …
… pomisliš tudi na bend, zato ker v bendu, kjer je pet ljudi, morda lažje zberejo sredstva za ploščo, videospot, kar koli. Lažje se angažirjo. En izvajalec, ki sam vse ustvarja, če je to kantavtor, če je to elektronski izvajalec, včasih naredi studijski izdelek in je to že potem dovolj. Če naredi še kaj nad tem, je nadgradnja. Iz svojih izkušenj in materiala, ki ga dobivam, vem, da je veliko tega. Bom pa poskušal, da se to ne spremeni v guitar "fest", v Zaječarsko "Gitarijado" z leta 1983. Mislim, da ne bi bilo prav in ne bi bilo fer. Vesel bi bil kakšnih inteligentnih popizvajalcev, ker pop ni grda beseda, ampak v Sloveniji ob popu, ki ga imamo, je to velikokrat zelo grda beseda. Bil bi vesel akustičnih izvajalcev – takšnih, ki bi znal narediti etno, ki bi bil poslušalcem in gledalcem zanimiv.

Če nekdo pride v vašo oddajo s flavto, bo zaželen?
Zakaj pa ne. Jaz bom sprejel vse stvari, ki bodo narejene z namenom, da imajo kaj povedati. In še to bom dodal, da če bo kdo imel izjemno dobro idejo in izvirno glasbeno identiteto – pa naj bo inštrumentalist s flavto, pa mogoče slab videospot, bom to vseeno sprejel. Če pa bo kdo imel izjemno dober videospot, kar je res presežek in zanič glasbo, bom pa premisli, če ga bom sprejel a vsekakor bi ga med oddajo iskreno vprašal, kako to, da sploh je ta razkorak, kako to, da niste glasbeno enako okrepljeni.

Odprli jim boste okno, kaj pa potem?
Potem pa sledi en fenomen, ki ga opažam že nekaj let na naši glasbeni sceni. To je, ko govoriš s koncertnimi organizatorji, ti rečejo, da ne gledajo televizije, ker je brez zveze, sploh pa ne nacionalne (smeh). Potem pa se zgodi, da je izvajalec pri Mariu, in vsi vedo. Naslednji teden ima ponudbe za koncerte. Ali pa ti rečejo: "Ah, kdo pa gleda NLP." Potem ti pa izvajalci od tam povedo: "Ja, veš, zdaj se je pa kar začelo obračati v zvezi s koncerti." Če pustimo, da ima vsak svoje paravane, upam, da jih bodo tudi v naši oddaji opazili in bodo to lahko uporabili kot referenco. Še najbolj pa bi bil vesel, če bodo slovenski in italijanski izvajalci izmenjali stike, kakšne vizitke, si sami organizirali kakšne koncerte. Če bo potem to začelo krožiti med izvajalci, bo to velik plus, ki morda za nacionalko ne bo veliko pomenilo, bo pa za samo glasbeno sceno.

V vaši oddaji bo izmenjava, in sicer slovenskih in italijanskih izvajalcev. Kako bo potekal izbor?
Vabljeni so, da pošiljajo material, da se prijavijo sami. A naj se to nikomur ne zdi kot talent šov. Vabljeni so - to ne pomeni, da naj doma posnamejo video s kamerco. Kot sem prej rekel, je pogoj videospot, ki je resen izdelek. Govorim o izvajalcih, ki imajo ploščo, morda pogodbo z založbo ali pa so izdele k izdali pri samozaložbi. Zanje so se, se še bodo angažirali njihovi založniki, predstavniki za stike z javnostjo.

Če dam samo za primerjavo – smo tik pred snemanjem prve oddaje – sinoči sem si ogledoval 42 različnih videospotov, izmed katerih bom izbral tistih osem, devet, s katerimi bodo začeli. Pred nekaj dnevi sem bil presenečen, ko je svojo prisotnost potrdil neki bend s Sicilije. To pomeni trajekt, letalo, dva tisoč kilimetrov. Sem jim rekel: Ali se zavedate, da tu ni povračila potnih stroškov, plačila prenočišča? So rekli, da ja, in samo vprašali, ali drži, da se bo njihov videospot vrtel na nacionalni televiziji. Računam na delovanje tistih velikih in malih založnikov. Upam, da se zdaj še bolj aktivirajo, ker vedo, da ne dajo videospota samo na YouTube.

Italijanska glasba se nam je – z izjemo San Rema – zelo oddaljila. Zakaj je prišlo do tega? Koliko je pri tem odigrala svojo vlogo pretirana amerikanizacija?
Pretirana anglo-amerikanizacija po vsem svetovnem prostoru je eden izmed razlogov. Po drugi strani pa se tudi Italijani ne trudijo pretirano. Imajo 70-milijonsko tržišče, in to ni malo. Veliko izvajalcev rado posname ploščo v španščini in so potem zvezdniki po celi Južni Ameriki, govorimo potem o milijonski nakladi plošč. Zucchero je morda eden izmed redkih, ki snema še v angleščini in sodeluje z ameriškimi producenti. Snema za anglo-ameriško tržišče, nastopa po evropskih festivalih, napolni slavno Royal Albert Hall – torej ne koncertira ne samo za italijanske izseljence in za nostalgike. Ampak tega ni veliko.

Vmes je velika luknja, potem pa je en cel sloj zelo pridnih in marljivih rockerskih izvajalcev, ki so na različnih festivalih, za nekatere pa sploh ne vemo, da so iz Italije, ker pojejo v angleščini. In s tem smo mi zgubili stik. Z oddajo ga lahko morda ali vsaj delno znova vzpostavimo. Ne gre se za to, da bi morali italijanskim izvajalcem odpreti slovenski trg. Ta je med drugim zelo majhen in je prodaja plošč zanemarljiva. Gre se za spoznavanje. Če je vse, kar znamo narediti, počakati, da nam bodo iz Los Angelesa poslali še eno Lady Gaga ali še eno Susan Boyle, se nam slabo piše.

Kdo bo gostoval v prvi oddaji?
V prvi oddaji bo gostja BiLBi. Se mi zdi ena izmed najbolj svežih popnovosti lanskega leta. Govorili bomo prav o popu. Mislim, da pripravlja tudi nov videospot, ki ga bo menda prišla premierno predstavit prav v našo oddajo. Ne vem, ali že v tej ali v enih naslednjih. V zadnjem delu oddaje pa bodo gostje italijanski bend – Trabant. So bend delno iz Trsta, delno iz Pordenona. Obstajajo že vrsto let. Njihovo glasbo bi lahko primerjal z Bluri ali s Franz Ferdinandi. V zadnjih dveh mesecih – ko smo se dogovarjali za gostovanje – je njihovo glasbo opazila ena izmed oglaševalskih agencij in uporabila eno izmed njihovih skladb za svoj oglas, ki se vrti po vseh državnih in Berlusconijevih televizijah in zato je njihova popularnost skokovito narasla. To se mi zdi dobra iztočnica. So namreč bend, ki trenutno še sodijo v mojo oddajo, jutri pa morda že ne bodo več, saj so dosegli ravno tisto, za kar se veliko tovrstnih izvajalcev bojuje – širšo razpoznavnost in medijsko prisotnost.

In za konec, kako bi vi odgovorili na vaše geslo oddaje: Kaj se dogaja v peklu?
Bom pretenciozno rekel, da se dogaja eno majhno vznemirjenje, ker nekdo posega in brska po njihovi zakladnici. In upam, da bomo izbrskali ravno tiste najzanimivejše stvari.