Zabavnoglasbena oddaja Na zdravje! se bo v petek, 31. maja, ob 20. uri na TVS 1 poslovila, kot obljubljajo snovalci, "v velikem slogu". V zadnjih mesecih so doživeli nekaj kadrovskih sprememb, saj so se poslovili od voditeljice Jasne Kuljaj, medse pa povabili svetlolasko s harmoniko "Majči".
Voditelj Boštjan Romih je z oddajo dihal od samega začetka. V pogovoru za MMC nam je zaupal, kako se je pred leti spopadal z dilemo, ali bi vodenje oddaje sploh še nadaljeval, kako je z leti spremenil odnos do narodno-zabavne glasbe, katere poslušalci pri nas dobivajo premnoge negativne etikete in nazadnje priznal tudi to, da imajo pri njih doma ob petkih televizor po navadi kar ugasnjen.

Oddaja Na zdravje se po šestih letih poslavlja. Kakšen odnos imate do tega?
Nisem posebej presenečen. Že dolgo smo viseli na nitki in zaključevali sezono z veliko možnostjo, da nas ne bo več. Zadnji dve leti in pol smo bili ob koncu vsake sezone v dvomih, ali se sploh še vrnemo. Na koncu mi ljudje niso več verjeli, ko sem govoril, da kaže slabo, imam občutek, da tega niso jemali resno.

Morda tudi zdaj kdo ne verjame?
Mogoče. Tokrat bi sicer tudi mene močno presenetilo, če bi se obrnilo drugače, a glede na to, da smo dobili uradno privolitev, da lahko govorimo o poslovilni oddaji, mislim, da je to to. Črno na belem.
Pred tremi leti ste po vaših besedah imeli osebne dvome, ali bi oddajo sploh še vodili. Zakaj?
Res je. Imel sem veliko krizo, v oddaji se nisem več videl. Šlo je preprosto za splet okoliščin. Takrat sem poleg tega še intenzivno vodil jutranjo oddajo na radiu in po treh letih nabiranja pomanjkanja spanca se mi je močno poznalo. Bil sem izčrpan, energijo sem dobesedno vlekel iz pet, vsega sem imel "poln kufer". Nekaj sem moral spremeniti, saj se tako niti družini nisem mogel posvečati, kot bi si želel. Potem sem dobro premislil in na stran raje dal radio.

Kaj vas je prepričalo? Boljši honorar na televiziji?
Honorarja sta bila takrat precej primerljiva. Bolj je šlo za to, da sem moral za radijsko oddajo vstajati ob štirih zjutraj, in to mi je vzelo več energije.
Kaj je bilo tisto pri oddaji, zaradi česar niste vedeli, ali bi še vztrajali?
Konkretnega razloga se ne spominjam, je pa res, da v šestih letih pride do marsikakšnih vzponov in padcev, to je normalno. Se mi zdi pa škoda, ker mislim, da se je ravno v zadnjih mesecih spet vzpostavila neka nova energija, ekipa se je osvežila in spet je zavladalo dobro kreativno vzdušje. Mislim, da bomo s to ekipo še naprej dobro sodelovali, morda se bomo že kmalu spet usedli skupaj in začeli snovati kaj novega.
Želite reči, da ste se počutili bolje, odkar ste se v oddaji poslovili od Jasne Kuljaj?
Morda tudi to. Vendar sem se odločil, da bom z izjavami o njej karseda zadržan. Ni moj namen, da bi koga prizadel.

Je vodenje postalo težje, odkar to počnete samostojno?
Na neki način v bistvu celo lažje, saj imaš niti v svojih rokah, si dirigent samega sebe. Veš, kaj boš povedal. Je pa vse skupaj realno pomenilo nekoliko več pripravljanja.

Menite, da so gledalci v zadnjih mesecih pogrešali voditeljski dialog med vama?
Zagotovo, saj Jasna ni bila kar po naključju šest let sovoditeljica in je močno vplivala na podobo oddaje. Vem, da ima tudi svoje oboževalce, ki jo pogrešajo in na ta račun so se nekateri tudi pritožili. Hkrati pa smo se zavedali, da njen odhod ne bo bistveno vplival na oddajo, tako je tudi gledanost ostala enaka.
Ste jo kljub vsemu povabili, da se vam pridruži v zadnji oddaji?

Nisem šef, ki bi odločal o tem, kdo dobi vstopnice, a glede na to, da sem se v predzadnji oddaji med drugim tudi njej javno zahvalil za sooblikovanje oddaje, je normalno, da ne smemo vleči zamer in je treba iti naprej.

Na zdravje temelji pretežno na narodno-zabavni glasbi. Sami sicer prisegate na klasiko, a o narodno-zabavni glasbi vedno dajete diplomatske odgovore. Občutek imam, da je tako pri vseh voditeljih narodno-zabavnih oddaj.
Če bi ti bila ta glasba popolnoma brezzvezna, potem moraš biti res malo čuden, da greš voditi tovrstno oddajo. Je pa res, da sem pred trinajstimi leti, ko sem začenjal voditi prvo tako zasnovano oddajo, imel veliko več predsodkov. Sem bolj vihal nos. Še vedno mislim, da se v tej glasbi najde ogromno različic, najdeš takšne in drugačne izvajalce in pesmi, nekaj tudi pravih mojstrovin. Ljudje imajo pri harmoniki tudi samodejno predsodek do besedil, rečejo, da so plitka. Čeprav so tekste za skladbe včasih pisali tudi pesniki, kot so Gregor Strniša in Svetlana Makarovič, nekatera so zares odlična. Po drugi strani tudi pri Beatlesih, ki veljajo za klasiko rokenrola, najdemo kakšna hudo nezahtevna besedila. Ampak, nazaj k vprašanju: ja, poslušam tudi narodno-zabavno glasbo.

Velja, da je do te narodno-zabavne scene kritična predvsem osrednja Slovenija, se pravi Ljubljana.
To je res. V resnici pa se zapeljete samo nekaj kilometrov iz centra in že je pred vami kmečko okolje, traktorji in veselice. Se pravi, populacija, za katero bi mnogi verjetno ocenili, da gleda oddajo Na zdravje.

Stereotipno se tudi opredeljuje, da ta populacija hodi v cerkev.
To in še ena nalepka sodi zraven - domoljubje. Ne vem, od kje to prihaja, mislim pa, da je škoda. Slovenci se znamo izjemno uspešno polarizirati in predalčkati, se mi zdi še najmanj potrebno, da to počnemo prek glasbe. To niti ni realen odraz stanja.
Pravijo, da je Na zdravje priljubljena oddaja pri mlajših otrocih. Kakšne izkušnje imate s tem pri vas doma? Otroci gledajo svojega očeta na televiziji?
Ne, sliši se kontraproduktivno, a ponosno lahko povem, da pri nas televizije ne gledamo veliko. Ob petkih zvečer pri nas ekran praktično nikoli ne gori. Ne želim niti, da bi otroci doživljali, da sem kaj posebnega, ker sem pač na televiziji.
Verjetno se svoje prepoznavnosti kljub vsemu dobro zavedajo?
Seveda, a hkrati tudi tega, da moramo plačevati položnice in kredite ter hoditi v službo, kot to počnejo v drugih normalnih družinah. Želim, da dobijo predpripravo na običajno življenje. Največja napaka se mi zdi, da otroci dobijo lažno samozavest na račun "slave" svojih staršev in potem morda mislijo, da so zaradi tega več vredni, življenje pa jih nazadnje postavi na trdna realna tla.
Pa narodno-zabavna glasba, jim je všeč?
Sin pravi, da bi rad igral harmoniko in bobne, hčerka pa igra violončelo. Najmlajša je strašno vesela, ko igram harmoniko, menim, da ta zvok otroke na splošno zelo razvedri. Prva odziva sta nasmeh in veselje. Če smo kje zunaj, s hčerko včasih tudi zapleševa kakšno polko ali valček, sicer pa doma poslušamo čisto vse.

Kako si dolgoročno zamišljate svoje delovanje v medijih?
Nimam pojma, nikoli ga nisem imel, pa se je še vedno nekako izšlo. Dokler imaš do dela veselje in se zanj maksimalno potrudiš, zavihaš rokave, dokler to želiš, se mi zdi, da se delo že nekako najde. To velikokrat slišim tudi v pogovoru z ljudmi, ki govorijo v krizi. Najmanj prizadene tiste, ki si želijo delati, in to dobro. Tisti, ki bi radi samo službo, so v nevarnosti.

Če pogledamo trenutno shemo trenutnih zabavnih oddaj na televiziji, vidimo, da je večina zasnovana na komediji. To pa ni nujno vaša niša.
Razlika je biti smešen ali zabaven. Nekaj je, da je oddaja sproščena in te spravlja v dobro voljo, kot na primer Na zdravje, drugo pa je, ko si komedijant in moraš na vsak način nasmejati ljudi. Tega se jaz ne grem, ker so drugi v tem veliko boljši. Ko gledalca razvadiš, ko od tebe pričakuje, da ga boš nasmejal, potem gre oddajo gledat s temi pričakovanji in tem željam je težko ugoditi. Kar ni smeh, je že dolgčas. Kapo dol tistim, ki to znajo.
Bo prihajajoče poletje za vas delovno ali dopustniško?
Nekaj dopusta imamo z družino že načrtovanega, takoj po koncu šole gremo na jadranje. Sicer pa imam dve možnosti: lahko si privoščim kakšen izlet več in doma prenavljam klet ali pa se ob priložnosti vržem v morebitno snovanje nove oddaje. Zadnja možnost bi mi zagotovo ukradla vsaj polovico poletja.

V spodnji foto galeriji si lahko ogledate nekaj utrinkov iz vseh šestih let predvajanja oddaje Na zdravje!.