Tam je namreč potekal 2. Festival slovenske domoljubne pesmi Mati domovina, ki ga je zaznamovala množica znanih imen na odru in tudi pod njim. Kot častni gost je prireditev počastil predsednik republike Borut Pahor, ki ga je sprejel grosupeljski župan Peter Verlič iz vrst SDS-a, tudi sicer pa so prvo vrsto napolnili številni obrazi, ki jim je bližje desna politična opcija.

Tako so prišli predsedniki vseh treh opozicijskih strank Ljudmila Novak, Franc Bogovič in Janez Janša, ki je pritegnil največ pozornosti, saj je prišel v spremstvu svoje žene Urške Bačovnik Janša. Prišli so tudi Franc Pukšič, Andrej Šircelj, Alenka Jeraj, Božo Predalič in predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič. Barve Slovenske vojske in policije pa sta v uniformah zastopala načelnik Generalštaba SV Dobran Božič in generalni direktor policije Stanislav Veniger.

Prireditev sta povezovala Ana Pirkovič Tavčar in Domen Valič, ki sta poseben pozdrav namenila tudi vsem Slovencem v zamejstvu in po svetu - od Buenos Airesa, Melbourna in Clevelanda do Beograda in Skopja, na velikem zaslonu v ozadju pa se je slika plapolajoče slovenske zastave izmenjavala z utrinki iz rojstva in življenja naše države.

Množica slovenskih glasbenikov je nato v dve uri dolgem koncertu prepevala pesmi z domoljubno tematiko, ki so bile obarvane z različnimi glasbenimi zvrstmi - od narodno-zabavne glasbe do popa in džeza, dirigentsko paličico pa so vihteli Lojze Krajnčan, Patrik Greblo in Helena Vidic.

24 skladb z domoljubno tematiko
Večer se je začel z zvoki pesmi Moja dežela, ki so jih občinstvu prenesli člani Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija s Slovenskim komornim zborom. Mladi Dolenjci so nato zaigrali pesem Naša Slovenija, Obvezna smer pesem Maj, Oto Pestner Ne damo Slovenije, za Svobodno sonce pa so poskrbeli mladi pevci šole Nade Žgur.

Skladbo Še en dan je zapel Gašper Rifelj, In vendar še enkrat srce Manca Izmajlova, Doma pa Jan Plestenjak. Faraoni so postregli s svojo uspešnico Tu je moj dom, pesem Oj, le šumi sta zapela Ana Dežman in Marcos Fink, Lastovko Elde Viler pa Nuška Drašček.

Prvo polovico večera je sklenil Slovenski oktet s skladbo Domovina, drugo polovico pa je začela Nina Strnad s pesmijo Vračam se. Sledila je Metliška črnina v izvedbi Slovenskega komornega zbora, Ansambel Gregorji je zaigral skladbo Pod Špikom, Urška Arlič Gololičič pa Avsenikovo Tam, kjer murke cveto. Člani tria Eroika so na odru ostali zaradi dveh skladb - najprej so zapeli Kreslinovo Namesto koga roža cveti, nato pa še Šifrerjevo Ko zvonovi zapojo.

Slovenski oktet se je vrnil s pesmijo Domovini, Marko Vozelj je zapel Poljane, dom prelepih dni, Victory so zapeli Zeleno deželo, Pop Designi pa Zate, Slovenija. Gianni Rijavec in Zidaniški kvartet so združili moči za pesem V meni bije slovensko srce, za konec pa se je na oder vrnil Oto Pestner, da bi zapel skladbo Mati domovina.

Idejni oče festivala: Tone Krkovič
Prav po tej pesmi nosi ime tudi festival, ki si ga je lani zamislil brigadir Tone Krkovič, ko je v počastitev dvajsetletnice samostojne slovenske države spesnil pesem in jo poimenoval Mati domovina, s čimer je na simbolni način želel zapeti materi in domovini, kot je pojasnil.

"Ljudje in narava mi dajejo smisel življenja. Kot ustvarjalec to dojemam kot inspiracijo in sem hvaležen, da sem del najlepše dežele na svetu," je že pred prireditvijo o svoji domovini za MMC povedal Jan Plestenjak.

"Meni domovina predstavlja prostor, v katerem sem odraščala in na katerega navezujem najlepše spomine ter tudi tiste, ki niso tako lepi. Prostor, v katerem je moj prvi stalni dom in primarna družina," pa je dejala Nina Strnad, ki tako kot Jan meni, da je dežela na sončni strani Alp čudovita dežela: "Vedno znova odkrivam, da ima Slovenija nešteto lepih krajev, ki kar žarijo od inspiracije, svežega zraka in miru."

Prireditelji si sicer želijo, da bi ta festivalska prireditev postala tradicionalna ter bi povezovala Slovence doma in po svetu. Festival naj bi, kot pravijo prireditelji, hkrati simbolično spominjal in opominjal na svetle dneve enotnosti slovenskega naroda, ki se je izrazila v samostojni slovenski državi.

"Slovenske dobrote v vseh agregatnih stanjih"
Po koncu prireditve pa so bili vsi udeleženci prireditve - več kot tisoč jih je bilo - povabljeni na ploščad pred dvorano, na kateri je sicer ves čas stal tudi velik zaslon z ogromnimi zvočniki, kjer so lahko tisti, ki so ostali zunaj, v neposrednem prenosu lahko spremljali dogajanje na odru. Motivacija za zmrzovanje v decembrskem večeru sicer ni bila slaba, saj so stojnice ponujale prigrizke in pijačo brezplačno.

Tudi voditelja sta goste tako pozvala na "slovenske dobrote v vseh agregatnih stanjih", ti pa so se nato razveselili toplega čaja in kuhanega vina, hladnega piva, okusnih štrukljev in kanapejev, niso pa manjkali niti čevapčiči na nabodalcih.