Zuias je član ene izmed ljubljanskih grafitarskih skupin - 1107 klana. Risati jih je začel v srednji šoli, zdaj to počne že 15 let - dela estetske grafite - kaj pa zgolj preprost napis na steni, je to že grafit? "Vse je grafit, ker grafit pomeni, da izraziš svoje mnenje ali pa svojo ilustracijo na neko steno, "pojasnjuje Zuias.

Med nastajanjem te se Zuiasu pridruži še Col - tudi član klana. Ta zdaj ustvarja le na dovoljenih površinah, v Ljubljani denimo je takih mest 13, med njimi je gotovo najbolj znana Metelkova; legalno je poslikan tudi ta podhod v Šiški.

Od 200 do 800 evrov kazni
Kljub temu obraza ne Zuias ne Col ne želita pokazati - del ideje grafitov je prav v tem, pravita: vsi poznajo tvoje ime, nihče pa ne ve, kdo si, določajo te le ustvarjene podobe.

A oba poznata tudi draž prepovedanega. Pisanje po objektih je prekršek, kaznuje se z globo nekaj več kot 200 evrov; če je grafit napisan z namenom vzbujanja nestrpnosti, pa z dobrimi 800 evri. Na območju Ljubljane so v zadnjih petih letih oglobili 39 grafitarjev.

Med vsebino in formo
"Je neka razlika med umetniškimi in političnimi grafiti - politični so vezani na vsebino, umetniški pa na formo. Definicija, kaj je to čačka, meja med tem, to je čisto pogled vsakega posameznika - zame to ni čačka, ampak zelo vreden artefakt, ki mi kaže neko družbeno klimo," pojasnjuje Monika Kropej, ki politične grafite preučuje že desetletje.

Veliko je v Ljubljani grafitov antifašističnih in anarhističnih skupin, pa tudi neonacističnih in neofašističnih, imeli smo tudi take proti Natu, pa Evropski uniji. Tu so še navijaški, pa feministični in jugonostalgični. Dobesedno čez noč pa se grafitu lahko tudi povsem spremeni pomen, to je rezultat t. i. grafitarske bitke - boja za prostor, boja za ulico - med skupinami.

V spodnji galeriji smo zbrali nekaj grafitov, ki krasijo/kazijo mesta po Sloveniji!