Recek, ki je doma iz Domajincev v občini Cankova blizu Murske Sobote, je ustanovitelj Kluba gojiteljev golobov akrobatov (KGGA) SAG Slovenije, s temi ptiči pa je povezan že od malih nog. Doma ima okoli 200 golobov akrobatov, ki se močno razlikujejo od golobov, ki jih vidimo na mestnih ulicah, pa tudi od golobov pismonoš. Z njimi trenira in se udeležuje evropskih in svetovnih prvenstev. Glavni cilj je, da se golob akrobat med nastopom čim večkrat in čim hitreje zavrti. Vrtenje imajo v krvi, gojitelji pa to še spodbujajo s treningom in prehrano.

Recek pravi, da je srečnega in zdravega goloba mogoče hitro prepoznati, nevarnost zanje pa predstavljajo ptice ujede, ki nenadoma priletijo in odnesejo kakšnega pomembnega člana jate. Več pa v spodnjem pogovoru.

Koliko gojiteljev akrobatskih golobov vas je v Sloveniji?
Zelo malo, od sedem do devet.

Ste vsi doma v Prekmurju ali ste razporejeni po vsej državi?
Po vsej Sloveniji. Nekateri smo dejavnejši, drugi so nekoliko manj.

Kako zahtevni so akrobatski golobi za gojenje, kako velik prostor potrebujejo, kako glasni so s svojim gruljenjem?
Prostora potrebujejo kar veliko, saj živijo po skupinah v kletkah. Vsaka tekmovalna skupina živi v svoji kletki. Potem imam tudi skupino starejših golobov. Mora pa biti tako narejeno, da se lahko kletke čistijo, s tem je kar veliko dela in pogosto je treba čistiti, da je vse, kot se šika.

Torej je to vsakodnevno delo?
Da. Če me ni doma, poskrbi za golobe sin, sicer pa je zanje treba skrbeti vsak dan.

Pravite, da vam je pomembno, da so vaši golobi srečni. Kako prepoznate srečnega in zdravega goloba?
Najbolj se vidi po njegovem vedenju. Če je dobre volje, se tudi tako vede. Ko je vesel, je dejaven, to se opazi tudi pri samem letu, saj se bolj poigrava. Poleg tega ima čistejše perje, lepo se sveti. Kar nekaj znakov je, po katerih lahko prepoznamo, ali je golob srečen in zdrav.

Golobi so družabne živali, živijo po skupinah. Kako se razumejo med seboj?
Tako je, živijo po skupinah. Okoli 20 golobov sestavlja eno skupino, ki skupaj živi v kletki, in po teh skupinah nato tudi tekmujejo v skupinskih letih. Ko so v letu, se morajo držati skupaj. Če prihaja do oddvajanja goloba ali golobov, sodniki na tekmovanju ne dajo točke. Morajo se držati skupaj in se skupaj "rolati" (vrteti, op. a.) ter delati akrobacije. Če se kdo oddvoji, se to ne šteje.

Se pravi, jih morate vi tako navaditi, da delujejo kot skupina. Če vidite, da kakšen ne sodi v skupino, ga zamenjate?
Seveda. To je enako kot pri nogometu. Morajo se dobro razumeti med seboj. Po navadi je v skupini tudi nekdo, ki velja za vodjo, zato ga je treba prepoznati. Nato se skupina dograjuje. Morda kakšen golob v eni skupini ne sodi zraven, morda pa sodi v drugo.

V partnerstvu so si zvesti?
Pri nas jih sparimo mi, saj nam genetika veliko pomeni.

Koliko golobov imate vi doma, okoli 200? Trenirate z vsemi, jih imate še za kaj drugega?
Da, okoli 200 jih imam. Imam matično jato, ki je bolj ali manj za razplod. Potem so tu enoletni mladiči in tekmovalci. Tekmovalce imam v treh jatah, ki jih imenujem A, B in C. Ves čas opazujem, kateri so dovolj dobro pripravljeni, da lahko z njimi tekmujem.

Obstajajo pasme, podobno kot pri psih rodovniki? Bi lahko vzeli goloba s ceste in ga spremenili v uspešnega tekmovalca?
Ne, ne. To so čisto drugačne pasme golobov, tudi genetsko so popolnoma drugačni, z njimi vadijo že stoletja, tako da se poudarjajo njihovi "rolli" (obrati, op. a.). Gre za pasmo birmingham roller, ki se že na prvi pogled loči od mestnih golobov. So veliko manjši in vseh mogočih barv. Barva mi sicer ni pomembna, pomembni so njihov let in obrati, kaj prikažejo v zraku.

Na tekmovanjih obstajajo različne discipline – krožni obrati, navpično spuščanje z velike višine, pri čemer golobi dosegajo velike hitrosti, tudi do 300 kilometrov na uro, strmo spuščanje. Ena disciplina je tudi letenje v jatah. Razložite nam kaj več o tem in sistemu ocenjevanja?
Birmingham rollerji delajo prevale nazaj, zaželeno je, da kolikor hitro je mogoče. Goloba tako sploh ne vidimo, vidimo ga le kot nekakšno žogico, obroč v zraku, ko se vrti. Vrteti se mora vsaj šest metrov in res hitro, da se to šteje kot en "roll". Za spuščanje so drugi golobi, tudi te imam. Zletijo visoko v zrak, in ko jih pokličem, strmoglavijo navzdol z veliko hitrostjo do mene in se nato usedejo. Izmerili so, da pri tem dosežejo tudi 300 kilometrov na uro. Sam tega ne morem potrditi, lahko pa povem, da letijo res zelo hitro, kar žvižgajo. Ko pristanejo, se morajo najprej usesti na tla, nato pa pridejo k meni.

Kako potekajo treningi golobov, imate kakšne pripomočke?
Odvisno, ali gre za birmingham rollerje ali druge golobe, treningi se razlikujejo. Nekateri potekajo v skupini, trenira se "roll" in pri tem je pomembno, da se minimalno pet golobov hkrati zavrti. To ti na tekmovanju prinese eno točko. Idealno bi bilo, da se jih zavrti vseh 20 hkrati, a to je skoraj nemogoče, saj bi se res morali vsi v istem trenutku. V najboljšem primeru se jih zavrti 12, 14 hkrati. Če se jih zavrti deset hkrati, se točke podvojijo. Točkuje se tudi hitrost vrtenja, ali se zavrti tako hitro, da se sploh ne vidi, ali počasneje. Pomembna je tudi globina samega rola, zaželeno je vsaj šest metrov. Po navadi golobe kličem z žvižganjem. Vsak gojitelj ima sicer svoj način.

To vrtenje je že v njihovi naravi?
Tako je, mi to le še spodbujamo. Vedno gledamo, da so v skupini res dobri golobi, ki nato z vrtenjem spodbujajo še druge. Pazimo tudi na hrano, dajemo jim takšno, po kateri so dejavnejši. Seveda morajo biti tudi zdravi, imeti dobro, lepo perje. Poleg tega mora biti primerno tudi vreme. Če je dež ali močan veter, se ne morejo vrteti, saj jih nese vstran, ko "zarolajo". Dejavnikov je veliko, tudi sama "jatnost", da se torej izbere prave golobe skupaj. Veliko stvari jim mora odgovarjati, da so uspešni.

Kaj so glavne prednosti golobov v primerjavi z drugimi ptiči, da jih ljudje uporabljamo že toliko časa? So zelo učljivi?
Golob je že iz biblijskih časov blizu človeku. Veliko ljudi je v preteklosti golobe redilo doma za hrano, podobno kot kokoši. Obstajajo različne vrste golobov, moji so akrobati, drugi so golobi pismonoše, tretji stavni golobi, četrti golobi golšarji. Ogromno vrst obstaja. Prednost golobov je v tem, da se jih lahko spusti, drugih ptic ne moremo. Zelo so prilagodljivi, živijo tako na severu kot v Afriki, kolege, ki se ukvarjajo z golobi, imam po vsem svetu. Tudi učljivi so. Ne sme pa se jih prestrašiti. Če se z njimi dobro razumeš, si na neki ravni, odlično funkcionirajo.

In vas vsakič prepoznajo, ko pridete?
Ko pridem domov in so zunaj, če jih je sin prej spustil, mi takoj priletijo naproti. Seveda, takoj me prepoznajo.

Imajo tudi odličen čut za orientacijo?
Predvsem golobi pismonoše. Moji nekoliko manj, saj niso tako vzgojeni. Odletijo tudi nekaj kilometrov stran in se vrnejo, to zanje ni nikakršna težava, a moji so akrobati. Pri njih ni zaželeno, da bi šli od hiše, da bi šli daleč stran, saj jih morajo na tekmovanjih sodniki ves čas videti.

Torej akrobatski golob ne more postati poštni in obratno?
Ne, ne, popolnoma se razlikujejo. Poštni golobi so tudi veliko močnejši, hrani se jih z drugačno hrano.

S čim svoje golobe hranite vi?
Vsaj gojitelj ima pri tem svoje skrivnosti. V glavnem gre za različna žita, ki se mešajo med seboj. Vsak kuha malo drugače.

Imate zanje imena?
Sam jim imen ne dajem, je pa to sicer navada. Nekateri golobe poimenujejo po slavnih nogometaših, na primer Ronaldo in Messi, ti dve imeni sta kar pogosti. Vem pa za vsakega takoj, kateri je, na oko takoj prepoznam vsakega goloba, ki ga imam.

Tekmujeta oba spola?
Da. A boljše so, kot po navadi, samice (smeh).

Ali kakšen tudi odleti in se ne vrne več?
Ne, ne, mislim, da mi še nikoli noben golob ni pobegnil. Največja težava je, da jih napadeta jastreb ali sokol, ki lahko tudi odneseta goloba, zato se temu skušam izogniti tako, da jih spuščam pozneje v dnevu. Pozimi pa jih sploh ne spuščam v zrak, živijo prosto pri tleh, kajti sokoli in kragulji so pozimi tako agresivni, da bi jih preveč odnesli. Treningi takrat niso mogoči, preveč golobov bi pobrali, kar bi bila res velika škoda, saj je za tem veliko truda.

So torej ujede največja nevarnost za vaše golobe?
Največja nevarnost je gojitelj sam, če nima dobro urejenih stvari. Na drugem mestu so potem ptice ujede.

Slovenci ste na tekmovanjih z akrobatskimi golobi zelo dobri, kakšni so vaši dosežki?
Da, Slovenci smo uspešni že leta. Malo nas je, a smo kar močni. Bil sem že tretji, četrti, peti, deveti in dvanajsti na svetovnem prvenstvu. Na evropskem prvenstvu sem bil prvi, drugi in tretji. Sem tudi med deseterico na seznamu najboljših vseh časov. Tekmujem v jatnem letenju, včasih sem tekmoval tudi s kletkami, a za to nimam več časa, saj je za to potrebno še več treninga in garanja, saj je treba z golobi iti ven in jih spuščati. Po navadi letijo trije, res jih je treba navaditi nase, jih tudi večkrat menjati. Vedno pridejo k tebi, vedno se usedejo na kletko, ne glede na to, kje jih pustiš. A v tej disciplini ne tekmujem več.

Pred leti ste dejali, da svoje akrobatske golobe prodajate tudi nekdanjemu boksarju, Američanu Miku Tysonu. Imate še povezave z njim?
Zdaj že nekaj časa ne, sem pa res bil nekaj časa v stiku z njim. Tako je s temi ljudmi, enkrat imajo za golobe več časa, drugič manj.

Imate še kakšne stranke med znani Slovenci ali tujci?
Takrat so mi svetovali, naj o tem ne govorim preveč, saj se je ta novica o Tysonu kar razširila po medijih. Je nekaj znanih strank, a ne veliko, bolj med tujci. Prodajam golobe, da pokrijem svoje stroške.

Kakšne cene okvirno dosegajo akrobatski golobi, koliko zanimanja je zanje?
Zanimanje je, ni pa veliko. Ne gre pa za tako astronomske cene kot pri golobih pismonošah. O konkretnih zneskih pa ne bi govoril.

Zakaj so golobi pismonoše dražji?
Ker jih je veliko več, poleg tega se nanje vlagajo stave. Kjer so stave, pa se potem vedno obrača veliko denarja.

Enega izmed nastopov golobov pasme birmingham roller si za boljšo predstavo lahko ogledate spodaj.