Videospot, ki ga je premierno predstavil med letošnjim izborom Ema, je pripravljal leto in pol. "Vse odkar sem videl, kakšen učinek je imel na YouTubu videospot, v katerem sem oponašal Slavoja Žižka. Takrat mi je prišlo na misel, da bi lahko delal imitacije svetovno znanih osebnosti v obliki parodičnih videospotov z originalno glasbo v angleščini," je nekaj ur za tem, ko je BBC objavil o njem prispevek, povedal za MMC Slakonja.

Leto in pol je pisal besedila, jih mnogo zavrgel, ker niso bila več aktualna, in ves ta čas neuspešno iskal pokrovitelje. "Na koncu pa sem se odločil, da bom prvi spot financiral kar sam, in sem ga," odločno danes pravi Slakonja.

Vmes je prišla še ponudba za vodenje Eme in tako je združil začetek svojega spletnega projekta z Emo in Putinom kot najvplivnejšim človekom na svetu po Forbesovi lestvici, s pomočjo katerega bi tako na Evroviziji lahko zmagali. "Podobno kot leta 2012, ko sem z One Man Band Aidom in pesmijo Slovenia Will Win skušal evrovizijsko občinstvo opozoriti na Slovenijo, sem tudi letos ubral podobno taktiko, a tokrat s Putinom," pripomni Slakonja. "Pozornost je vsekakor večja kot takrat," doda z nasmeškom.

V videospotu je zbranih nešteto ur dela. "Ne znam povedati, koliko konkretno prav za ta videospot, ker sem jih hkrati pripravljal več, a recimo, da sem se s Putinom intenzivneje ukvarjal zadnje pol leta," priznava Slakonja. Koncept videa je nadgradil skupaj z režiserjem Miho Knificem, pri ustvarjanju glasbe pa se mu je pridružil Pier (Petar Bajan), ki je skrbel tudi za glasbeno produkcijo.

Pri glasbi sta s solističnimi vložki sodelovala še Martin Bezjak in Igor Matkovič, direktor fotografije je bil Lev Predan Kowarski, za kostume je poskrbela Tina Bonča, za masko Tina Lasič Andrejević, za koreografijo Željko Božić, za scenografijo Majki in Srečko Čoragič, za vizualne učinke in postprodukcijo Erik Margan. Ekipo je sestavljalo okoli 50 ljudi in ena žival - konj.

Veliko zanimanje tujih medijev
Vse od sobote je prejel precej elektronske pošte s prošnjami za uporabo videa z različnih spletnih strani in iz televizijskih hiš: "Je kar pestro." Odziv je pričakoval, saj je videl, kakšen je bil pri imitaciji Žižka. "Da bo takšen, si pa niti nisem drznil predstavljati. Ogromno dela je bilo s samo Emo, zato me je tako buren odziv res dobil nekoliko nepripravljenega," priznava igralec.

Videospot je najprej dvignil veliko prahu v Rusiji - če spremljate komentarje pod videospotom, ki ima v tem trenutku že več kot dva milijona ogledov, je velika večina v ruščini. "Ruskega jezika ne razumem, komentarjev pa niti ne spremljam, jih je preveč. Pač, nekateri so pozitivni, drugi negativni, nič drugače kot po navadi," prizna Slakonja.

Ob koncu videospota Slakonja poziva k zbiranju sredstev, da bo lahko projekte nadaljeval še v prihodnosti. "Neke možnosti se odpirajo, bomo pa videli, kako in kaj. Upam, da zberemo potrebna sredstva in da bomo projekt #TheMockingbirMan lahko nadaljevali," upa igralec. In že napoveduje: "Naslednja sta na vrsti Donald Trump in Angela Merkel."

Spletne uspešnice iz širše okolice
A ni prav pogosto, da je ustvarjalec iz Slovenije ali bližnje okolice opažen v svetu. Morebiti zadnji podoben podvig je pred leti uspel hrvaškemu stand up komiku Ivanu Šariću, ki ga pogosto lahko spremljamo tudi na slovenskih odrih. Nase je opozoril z nenavadno prošnjo za delo, ki jo je poslal neposredno televizijskemu voditelju Daily Showa Jonu Stewartu. Slavni voditelj in komik ni podlegel inovativnemu pristopu za iskanje nove službe. Ampak za enimi zaprtimi vrati so se Šariću odprla številna nova. Pozneje je med drugim podoben trik uporabil v videu za britanskega mogotca Richarda Bransona.

"V resnici sem to naredil za zabavo. Zdaj se šele zavedam, da le projekti, ki se jih lotiš z ljubeznijo in ne pričakuješ od njih nič, uspejo. Projekti, ki se jih lotiš s poslovnega vidika in večjim proračunom, pa vedno propadejo," je za MMC dejal Šarić.

Od Šraufcigerja do Hri-barjevih likov
Srčnost pa je tudi lastnost likov, ki so v preteklosti gradili kulturo imitiranja pri nas. Naj bo to Vinko Šimek oz. Jaka Šraufciger ali Ivan Serpentišek, ki ga je svoj čas odlično upodabljal danes župan občine Kamnik Marjan Šarec. "Občudujem imitacije Slakonje, toda sam sem s prevzemom županske funkcije zaprl to poglavje, tako da se ne čutim dovolj primernega za ocenjevanje del imitatorjev," je za MMC na kratko pokomentiral svoj odnos do imitacije Šarec.

Še pred nekaj leti so bile imitacije pri nas bolj ali manj domena radijskega medija - predvsem na račun Saše Hribarja in njegove ekipe, zbrane okoli Radia Ga Ga, oz. pozneje v animiranih serijah, ki so zrasle na idejah ustvarjalcev oddaje Hri-bar.

Prav v oddaji Hri-bar so lahko gledalci prvič spoznali Slakonjo (ko je imitiral glasbenike, kot so Alya, Jan Plestenjak, Tomi M., Fredi Miller ...). Svoje veščine je nato nadgrajeval v oddajah, kot je bila Misija Evrovizija. Toda k množični popularnosti imitacij je na naših tleh prispevala še ena oddaja, ki zadnji dve leti podira rekorde gledanosti na konkurenčni televiziji.

Priljubljenost imitacij kot odgovor na čas
"Poglejte recimo najstnike. Skoraj vsi so isti že na pogled. Ljudje izgubljajo svojo identiteto in zato so še toliko bolj privlačni tisti, ki svoj značaj negujejo, se ne bojijo svojih posebnosti in so ponosni nase - tudi te samozavesti malce primanjkuje. Čeprav niso nič posebnega, ponosno sprehajajo okrog svojo osebnost in tega se želijo navzeti tudi drugi. Najbolj talentirani jih potem zmorejo tudi imitirati. Po drugi strani pa človeštvu primanjkuje smeha, zabave in lahkotnosti - tudi temu so namenjene imitacije," je pokomentirala vzroke za priljubljenost imitacij igralka, voditeljica, stand up komičarka in prav tako imitatorka Ana Maria Mitić.

Ali kot je v 18. stoletju dejal britanski ekscentrik Charles Caleb Colton: "Imitacija je najbolj iskrena oblika laskanja."