"Zadnjič smo bili tu pred petimi, šestimi leti. Priredili smo lep nastop. Bilo je veliko drugih skupin. Občinstvo je bilo izjemno. In ni večjega komplimenta, kot da se vrnemo po toliko letih na razprodani festival. Veselimo se vrnitve na oder, da bomo lahko oboževalcem priredili dober šov," je pet ur pred nastopom za MMC s precej tihim glasom pojasnjeval prvi glas Volbeatov Michael Poulsen.

Kitari Paulsna in nove moči skupine - nekdanjega člana Antraxa - Roba Caggiana sta se ravno ogreli, ko je Poulsen po petih skladbah večera začel prepevati: "Well, I've heard that the devil's walking around." Heaven nor Hell, skladba s četrtega studijskega albuma (še pred obdobjem Caggiana), Beyond Hell/Above Heave, ki je skupino spravila do poslušalcev čez lužo, je bila tudi zadnja, ki so jo Volbeat ob vrnitvi na oder MetalDays po letu 2008 odigrali. Popolnoma nepričakovano je Poulsen še pred refrenom odkorakal z odra. Pred množico, ki je skandirala ime skupine, je stopil eden izmed organizatorjev Boban Milunović in se opravičil, da ima pevec težave z glasilkami.

Danski ponos tokrat ni pustil najboljšega vtisa. V nekaj več kot 25 minutah je občinstvo le za trenutek dobilo približni občutek, kako Poulsen, baskitarist Anders Kjølholm in bobnar Jon Larsen delujejo ob boku ameriškega mojstra kitare - nekdanjega dela t.i. "velikih štirih" (Metallica, Slayer, Megadeth, Anthrax), skoraj padejo v senco, medtem ko Caggian ne more iz svoje kože. "Zame je zelo zabavno igranje starih skladb. Igram tako, kot igram. Tega ne morem izključiti (smeh). In mislim, da se lepo ujema z zvokom Volbeat," je za MMC dejal Caggian.

Toda danski "softiči", kot jih tudi imenujejo manj naklonjeni ljubitelji metalske scene, so z novim članom predvsem iskali novo kitarsko moč. "Veliko glasbenikov ima zaščitni zvok - svoj slog. Pri Robu in Volbeat zvoku pa sem končno dobil to, kar sem iskal: kitarski zvok, ki ustreza mojemu," je pojasnil Poulsen.

Kot se je na kratko izkazalo sinoči, ta novi umetniški pristop, kjer so se Danci inovativno spoprijeli z metalskimi koreninami in jim dodali primesi rockabillyja, bluza, rocka, jih predvsem zaradi komercialno naravnanega - "do radijskih postaj prijaznega" zvoka - kot je, recim,o mogoče slišati v skladbi Lola Montez, približuje množicam do te mere, da z njimi prepevajo delce skladbe, kot da bi šlo za večne klasike. Hkrati pa jih vleče v nehvaležni predal, kjer stojijo kot polikan odsev metala za množice.

Večer za 'nežnejše' duše
"Tolmin ni tako dober za nas, ker so bolj za 'soft' metal. Dajte nam hrup," se je le nekaj minut pred prihodom Volbeat na veliki oder zadrl na manjšem, deset minut hoje oddaljenim, prvi mož nizozemskih death/doom metalcev Asphyx, Martin van Drunen. Z albumom Deathhammer iz leta 2012 pod rokavom so napolnili prizorišče pod malim odrom do zadnjega kotička. Progresivni riffi in koncept vojne tematike so lahko v marsikaterem obiskovalcu zbudili občutek, da pred njimi stoji "tisti vojak, ki so ga pustili zadaj". Edinstvena, peklenska energija, ki seva skozi vokal in kitarski zvok, ustavi tudi radovedneže.

Z odpovedjo "sistema" Volbeat je tako najprepričljivejši nastop na glavnem odru sinoči uspel Fincem Amorphis, ki so kljub nastopu pred nosilcem programa večera zbrali pod odrom več obiskovalcev kot torkovi "prvaki" (torkov večer so zaznamovale tudi kaplje dežja čez dan, zaradi katerih se je pod odrom zbralo manj ljudi). Uspešneje kot Volbeat so tudi na odru predstavili svojo epski zvok, ki je hkrati mešanica različnih žanrov. Od progresivnega death metala do progresivnega folk rocka. Še najbolj pa privabi omamen melodični metal. Vidi se, da so s prihodom pevca Tomija Joutsena dobili nekaj stabilnosti, ki jim je manjkala skozi leta. In svoj slog.

Piščali, frulice, dude ...
Vsekakor so bili korak pred produktivnimi Nemci (v dvanajstih letih so izdali že devet albumov) - devetčlansko posadko Saltatio Mortis, ki so razveseljevali ljubitelje nemške srednjeveške metalske scene z dudami, flavtami, piščalmi ... Predvsem pa je prvi mož skupine Alea der Bescheidene dal malo boljši vpogled v strukturo obiskovalcev pod njihovim odrom, ko je nagovarjal h krikom Nemce, Angleže in Slovence ter na koncu dobil najbolj šibki odziv prav od zadnjih.

Slovenci v manjšini
"MetalDays ima okoli sebe zgrajeno močno sceno v Sloveniji, toda enostavno je ta festival tako velik, da govorimo o manjši številki obiskovalcev, ki kupijo celotedensko vstopnico. Nekateri Slovenci pridejo za en dan, drugi za tri - vseeno so tu doma. Težko rečemo, da so v špici - kar je nenavadno -, toda tako je že leta in leta," je za MMC pojasnil eden izmed organizatorjev festivala Roman Fileš. Čeprav je bil festival razprodan teden dni pred začetkom, so organizatorji pustili tristo vstopnic za slovenske obiskovalce. Prav v sredo zvečer pa so na prizorišče prišli tudi novi kupci tridnevnih vstopnic.

Cene vstopnic so se letos gibale od 145 evrov (tedenska vstopnica za oboževalce, kjer so dobili poleg še majico festivala) do 49 evrov za enodnevno vstopnico. Za tridnevno je bilo treba odšteti 109 evrov. "V metalu je najprej glasba. Vse preostalo je drugotnega pomena. Ko zvedo ljudje, da bo dober program, začnemo prodajati vstopnice," je logiko za privabljanjem obiskovalcev pojasnil Fileš. Hkrati pa je poudaril, da festival potrebuje velika imena, kot so Volbeat, Megadeth, Children of Bodom itd. "Tu so tujci. Za majhno ime se ne bodo vozili tisoče kilometrov. Ljudi najprej pripeljejo skupine," je poudaril.

Dnevna zabava na plaži
In res, Sotočje je te dni stična točka različnih narodov. Sploh se ta jezikovna raznolikost opazi podnevi ob sončenju na plaži in opazovanju najrazličnejših plavalnih pripomočkov v vodi, ki se utapljajo pod težo metalskih orjakov in precej bolj brhkih ljubiteljic metala. Obiskovalci, željni bolj aktivnega preživljanja dni ob Sotočju, si lahko izposodijo opremo za raftanje, tisti bolj umirjenega duha, pa se lahko razvajajo v kulinaričnih dobrotah. Letos sta na voljo poleg klasične ponudbe indijska kuhinja in vedno bolj priljubljena veganska kuhinja. A pri iskanju pravega obroka je dobro imeti oko usmerjeno tudi v ceno, saj najdete na prizorišču tudi kose pice za 3,90 evra.

Še korak bližje "zelenemu" festivalu
Plačevanje je tudi letos olajšano s plačilnimi karticami, ki si jih lahko obiskovalec napolni na vsakem tretjem koraku. Velja pa še bolj strožji režim vračanja kozarcev (za plastični kozarec ob nakupu izbrane pijače obiskovalec plača dodatni evro, ki ga dobi z vrnitvijo kozarca - cena 0,4 litra piva tako v končnem izračunu znaša 4,5 evra), ki pa predvsem ohranja prizorišče čistejše. Je pa zato po celem prizorišču letos napeljana pitna voda.

"Včeraj smo se šalili, ko smo bili na plaži, saj smo našli samo tri plastične kozarce," je dejal Fileš. V duhu bolj zelenega festivala pa je sredi šotorišča - bolje rečeno šotorskega kompleksa - postavljena trgovina. "Ljudje vsaj ne bodo nosili tristo kilometrov pijačo, da bo postala topla do prihoda na prizorišče. In ni logike, da prinesejo iz trgovine smeti, ki jih moramo pobirati," je še dodal Fileš.

Prav prostor za kampiranje je letos izkoriščen do zadnjih zmogljivosti, medtem ko je prizorišče pod odroma pripravljeno na še množičnejši obisk. Do konca festivala, na katerem se je letos zvrstilo 12.000 ljudi, sta še dva dneva. In za mnoge najbolj pričakovan nastop letošnjega leta v Tolminu - Megadeth.

Več utrinkov sinočnjega dogajanja si lahko pogledate spodaj (video na voljo tudi v HD-resoluciji).