".

"Rapostol je bil izlet med zimzelene popevke in prikaz, da je rap zmožen narediti tudi to, kar si ni mislil nihče. Približati se starejši generaciji z izrazoslovjem, ki ga uporabljamo mladi. Šlo je za stik generacij, ki je bil uspešen," je za MMC dejal Rok Terkaj - Trkaj, ki pripravlja nov album, s katerim želi povedati, kaj ga bremeni, kaj veseli, kaj v resnici je.

S Trkajem, ki se je s Tajske po dobrem mesecu vrnil konec decembra, smo se pogovarjali o njegovih vtisih o tej deželi, novem albumu, ki ga pripravlja, in drugih projektih. Vabljeni k branju!

Kaj vam je s potovanja po Tajski ostalo najbolj v spominu? Se vam je zgodila tudi kakšna neprijetnost?
Najbolj mi je v spominu ostalo jahanje slonov in čofotanje z njimi v bližnji mlaki. Pa potapljanje med morskimi psi, ogled bele kobre, vožnja s tuk tuki, cenkanje na trgih, predvsem pa so me navdušili ljudje in njihov način razmišljanja. Čeprav jih ima večina zelo malo materialnih dobrin, živijo dokaj brezksrbno življenje. So srečni. Tudi ne mudi se jim tako kot Evropi.

Neprijetnosti se mi niso dogajale, s seboj sem imel dobrega prijatelja Damjana, s katerim sva zaplete, ki se zgodijo na vsakem potovanju (izbira hotelov, planiranje izleta, zamude, domačini turiste skušajo izkoristiti), dobro rešila.

Imate v načrtu potovanje še v kakšno drugo deželo?
Da, rad bi videl ves svet, zanima me, kakšna je Japonska, pa Avstralija, Afrika ... Po srcu sem namreč popotnik, in ko enkrat dobiš popotovalno mrzlico, se je težko otreseš (smeh).

Pripravljate tudi material za nov CD. Kakšen album bo to, gre za neke vrste nadaljavanja Rapostola? Se obeta še kakšna predelava zimzelenih skladb in morda kakšen duet v slogu Ta noč je moja, ki ste ga posneli z Benčem?
Rapostol je bil izlet med zimzelene popevke in prikaz, da je rap zmožen narediti tudi to, kar si ni mislil nihče. Približati se starejši generaciji z izrazoslovjem, ki ga uporabljamo mladi. Šlo je za stik generacij, ki je bil uspešen. Zdaj bi rad vrnil rapu rap, se pravi, dal iz svojega srca vse, kar me bremeni, kar me veseli, kar v resnici sem.

Rapostol je kot omenjeno doživel velik uspeh. To je verjetno dobra popotnica za naprej, morda pa tudi neke vrste pritisk ...
Pritiska ni. Morda se bo prebralo malce smešno, vendar sem večino svojih sanj pri 26 že izpolnil, zato bi rad dal od sebe zgolj iskrenost - kako se dojemam, kako razmišljam, kakšno srce imam - in rapanje o bridko-sladkih izkušnjah iz življenja. Sem na točki, ko mi ni treba več skrivati svojih temnih plati za maske, pa tudi dobrih se več ne sramujem. Povem tako, kot je, resnica nekatere boli, drugim bo všeč, dejstvo pa je eno; na naslednjih ploščah bom to najbolj jaz, kar mi je najbolj pomembno.

Aktivni ste tudi na drugih področjih. Med drugim ste sodelovali v akciji Trkajmo s Trkajem, pišete kolumne, bloge ... Kakšni so odzivi vaših oboževalcev in tudi drugih ljudi?
Svoje oboževalce dojemam bolj kot prijatelje, saj se zavedam, da v Sloveniji zvezdništva ni. Če je to, čemur pravijo zvezdništvo, v Sloveniji, potem to raje nisem jaz. Včasih sicer pridem v kakšen kino ali klub, fotoaparati me ujamejo, ker me ljudje prepoznajo, nasmejem se in to je to, kar se moje slave tiče. Nikoli pa si ne mislim, da sem pomembnejši od drugih ljudi, in preziram tiste, ki tako mislijo. Do svojih oboževalcev nikoli nimam nedosegljivega, "high" odnosa. Morda kdo meni, da je to napaka, da mora biti idol vedno nedosegljiv, ker je tržno bolj zanimiv, a mu povem, da sem raje človek kot idol.