Jureta Koširja.

Jure Košir je spet dokazal, da kranjskogorske tekme niso več daleč od trenutka, ko bodo lahko tekmovale z največjimi prizorišči svetovnega pokala.

Še pred kratkim je Vitrancu z nedostojno in razmajano sedežnico grozil celo izbris s tekmovalnega koledarja, potem pa je prva "Eksplozija zabave" pred tremi leti postregla z brezplačnim koncertom Siddharte, ki se od takrat vrti celo v Bode Millerjevem iPodu, lani je Košir v sodelovanju s Hit Casinojem v malo slovensko gorsko mestece pripeljal največje smučarske legende, od Ingemarja Stenmarka in Alberta Tombe do Kjetila Andreja Aamodta in Lasseta Kjusa, piko na i pa so dogodku dali še ameriški funk-rockerji Fun Lovin Criminals.

Letos je Košir ponovil zmagovito formulo s koncertom Siddharte, tekmo legend pa časovno združil s tekmama svetovnega pokala, kar je dalo vsej zadevi skorajda epske razsežnosti – še zlasti, če k temu prištejemo še zimske šolske počitnice – otrok, glasbenih in športnih navdušencev ter vseslovenskih alkoholnih kronikov se je dobesedno trlo.

Da je celotna stvar zaradi nepričakovano velikega obiska morda le celo presegla logistične zmožnosti in sposobnosti, je v pogovoru za MMC priznal tudi Košir, ki je bil kljub vsemu s končnim dosežkom izjemno zadovoljen: ''Kljub malenkostnim logističnim težavam se mi zdi, da smo se vsi zelo dobro zabavali in da je bila prireditev pravilno zastavljena.'' Ko smo ga vprašali, ali misli tekmo legend tudi prihodnje leto povezati s pokalom Vitranc, je dejal, da je za napovedi še prezgodaj, da pa je vesel, da je del tega dogodka in da gre tako še naprej.

Prizorišče spremenjeno v blatno polje
Tokratna Eksplozija zabave je imela sicer svoje velike pomanjkljivosti, med katerimi velja izpostaviti zlasti organizacijo na prizorišču samem – ki se je zaradi toplega vremena spremenilo v blatno polje, na las podobno tistemu z Rock Otočca – le da tu blato nikogar ni osrečevalo.

Čeprav so bili tako tekma legend kot koncerti Siddharte, Neishe in Valentina Kanzyanija ter skupine Kosheen brezplačni, se je nekomu zdelo potrebno celotno območje preplesti v labirint ograj, barikad, pregrad in varnostnikov, tako da je bila prava umetnost že najti oder, kaj šele cono za novinarje, za katero se je zdelo, da nihče izmed malega morja kvazipomembnih, a popolnoma neuporabnih varnostnikov sploh ne ve, da obstaja. Ko smo mnogi pri plezanju čez ograje pristali naravnost v mlakuži stopljenega snega, smo upanje na najdbo press cone opustili.

Mike Janyk je zarepal Koširjev evergrin
Med dvema tekoma vedno zabavne, čeprav po rezultatu verjetno ne najbolj verodostojne tekme legend, so množico najprej navdušili najboljši slalomisti - mnogi so domačinom popihali na dušo z izjavami o ''great atmosphere'', ''you're the best crowd'' in ''this is actually my favourite hill'' -, Kanadčan Mike Janyk pa je z zanimivim naglasom zarepal refren Koširjevega evergreena ''Včasih smučam hit', včasih pa počas''', nato pa že tako navdušeno množico počastil še s svojim zaščitnim znakom – salto nazaj.

Svoje spretnosti so nato pokazali še akrobati z atraktivnimi skoki z motornimi sanmi, z zvezdniške pol ure zamude pa je veliki oder zavzela Siddharta. V uri koncerta so preigrali nekaj uspešnic z nove plošče (Plastika, Domine), še boljši in glasnejši odziv pa so jim prislužile stare: Platina, Pot v X, B Mašina … Nekaj je gotovo: s Siddharto ne moreš zgrešiti. Za rockerskimi zvoki je prišla na vrsto popelektro kombinacija Neisha-Kanzyani, najbolj vzdržljive pa so po polnoči zabavali še Kosheen.

Verjetno večine zbranih smučanje niti malo ni zanimalo. Verjetno jih je veliko popilo preveč in je zjutraj redarje ob pogledu na prazne plastenke in pločevinke zabolela glava. Verjetno bi se dalo vse skupaj izvesti še precej bolje. A če potegnemo črto, je treba priznati, da je Eksplozija zabave kljub vsemu največji zabavni dogodek, ki ga Slovenija v tem hipu premore, in Nacionalna turistična zveza bi se lahko le še zahvalila Koširju za večjo promocijo države, kot nam jo bodo oglasi z ''I feel Slovenia'' kadar koli dali.

Kaja Sajovic