Pop Design so na glasbenem prizorišču že 25 let, a, kot je v spletni klepetalnici MMC-ja povedal Košmrlj, razlike med koncerti danes in v tistih časih včasih ni. "So samo drugi ljudje pod odrom. Vse je odvisno od glasbenikov na odru. Mi imamo to srečo, da to radi počnemo, in ljudje to opazijo. Verjetno zato toliko časa sploh obstajamo," pravi.

So pa danes drugačni pogoji dela, kar po njegovih besedah vpliva na to, da imamo danes manj znanih skupin kot v času nekdanje Jugoslavije. "Verjetno je pomankanje denarja botrovalo tudi temu, včasih smo si lahko privoščili studio, da smo posneli ploščo, danes je to pravzaprav nemogoče, zato so na sceni res samo najbolj vztrajni in pridni, teh pa je zelo malo," pojasnjuje Košmrlj, ki bi med domačimi glasbeniki najraje sodeloval s skupino Šank Rocki, med tujimi pa z Bon Joviji.

Fantje se zdaj odlično razumejo
Seveda pa se gost klepetalnice ni mogel izogniti tudi vprašanju o preteklih nesporazumih s pevcem Miranom Rudanom zaradi vodenja skupine. "Našla sva salomonsko rešitev in sva oba šefa. Je pa res, da je tako močni osebnosti, kot je Miran, težko, če je kdo njegov šef. Vendarle pa mora biti v skupini eden, ki reče zadnjo besedo. To sem že od vsega začetka jaz in povem še to, da se ta trenutek v skupini odlično razumemo," je povedal Košmrlj.

Čeprav bodo izdali že 20. studijsko plošči, imajo ravno takšen občutek, kakršnega so imeli pri prvi. Tudi pri tej so ostali zvesti žanru poprocka. "Na plošči je ogromno kitarskih rifov, ki podkrepijo lepe melodije in odlična besedila. Ne vem, ali smo kdaj v kakšno ploščo tako verjeli kot ravno v to, ki nosi simboličen naslov Petindvajset," je še pojasnil Košmrlj.

"Tisti, ki je predlagal 15-odstotkov slovenske glasbe, ni Slovenec"
In kaj meni o aktualnih razpravah glede obvezne kvote slovenske glasbe na radijskih postajah? "Slovenci nimamo kraljev ali slavnih bojevnikov, s katerimi bi se hvalili po svetu oz. po katerih bi bili znani. Imamo pa Prešerna, Tavčarja, Voranca, Pavčka, Koviča, Menarta ... Torej imamo slovenski jezik, ki je naša največja posebnost, in to bi morali negovati kot dojenčka. Ta, ki je predlagal 15-odstotni delež slovenske glasbe, ni Slovenec ali pa mu je malo mar za Slovenijo. Poglejte na Hrvaškem, v Avstriji, Franciji ... Tudi prek glasbe se ohranja slovenski jezik in biti bi moralo ravno obratno - 15 odstotkov tuje glasbe. To je moje mnenje."