Pa ne mislimo s tem svatov, ki so se zbrali na poroki hokejista Anžeta Kopitarja, čeprav je oče Rock Otočca na vprašanje, ali so se preselili tudi zato, ker je Kopitar zakupil cel otok na današnji dan, malo v smehu dejal: "Da, Kopitarju smo šli na roko in mu naredili uslugo." Mislimo na tiste, ki bi lahko sinoči na kopališču Laguna ob šesti uri, ko je je dogajanju priključi MMC, delali družbo nekaj več kot 30 ljubiteljem bazenskega dogajanja ali nekaj več kot sto ljubiteljem glasbe pod odrom, ko se je iz zvočnikov širil precej glasen zvok skupin John Doe (zmagovalci spletnih talentov) in o zmagovalcev letošnjih predizborov DreamOn, Alice Blue, Bottomline in Adaun.

Zgodnjim uram primerno smo odšli obiskovalce iskati tudi v bližnji kamp, ki bi se po zasedenosti lahko primerjal s prostorom za kampiranje na Rock Otočcu lani ob igriščih za odbojko na mivko(še preden sploh zagleda obiskovalec prizorišče za kampiranje sredi gozdnate terase ob levem boku odra s pogledom na reko Krko).

Zlate dni, ko so se na jasi ob Krki zvečer razprostirali obiskovalci vse do poti, ki so vodile ali na mali oder ali proti izhodu, in ko so obiskovalca prvi festivalski "taborniki" pozdravili že sedeč na lesenem mostu, ki vodi na otok, ne bomo na tem mestu objokovali, saj že zadnje izvedbe festivala na Otočcu ni bilo mogoče primerjati z njimi. In tudi festivalsko okolje na Otočcu - ne glede na lepoto - prinese svoje organizacijsko-logistične pasti: naj bodo to blatne poti, kjer se lahko ujamejo kolesja prevoznih sredstev nastopajočih, sama reka, ki teče mimo, napeljava elektrike in vode ...

Spoznajte Laguno ...
Zato smo bili sinoči, bolj kot v primerjave starega okolja z novim, usmerjeni v raziskovanje, kaj lahko ponudi kopališki kompleks ob robu Ljubljane, kjer za pol litra piva odštejete 2,4 evra. "Od dvanajstih naprej so bili odprti bazeni, kjer so se obiskovalci kopali. Tam so tudi mojstri, ki kažejo svoje akrobacije. To je bazenski del. Na drugi strani pa imamo koncertni. Tam je travnik, travnik, travnik, travnik ... Tam zadaj pa je oder," tako je Franci Kek razkazoval novo lokacijo festivala Rock Otočec na ljubljanskem kopališču Laguna. En hektar kopaliških površin z bazeni, pol hektarja travnate površine za koncerte na glavnem odru in na 2,5 hektarja, namenjenih kampiranju (ki ga je bilo ob nakupu vstopnice doplačati), v praksi vzame okoli 20 minut za obhod "strateških" točk.

Prvi - spoznavalni - dan ni ravno ponovil podob, ko se kopalci iz vode spustijo naravnost pod oder in tam poslušajo svojo priljubljeno skupino. Oba dela sta bila čez dan precej ločena. Ljubitelji vodnih aktivnosti so se zadrževali na svoji strani, ljubitelji glasbe so počivali v šotoru za travnato površino in sledjo tistega, ker je večino dni v letu podlaga za igranje košarke, na katerem se je dvigoval oder približno takšne velikosti, kot ga lahko okusijo nastopajoči na Škisovi tržnici. Sama površina pod glavnim odrom sprejme približno za polovico manj ljudi, kot jih je prizorišče pod glavnim odrom na Otočcu.

Ko smo povprašali Keka o pričakovanem obisku, nam je tako odgovoril: "Več bo tistih, kot jih je bilo prejšnja leta, ki so kupili enodnevno vstopnico. Število ljudi s kupljenimi večdnevnimi vstopnicami pa bo približno enako. Smo zadovoljni. Morali smo razširiti parkirišče. Še na Ježici smo uredili dodatna. Ljudi obveščamo, da lahko parkirajo tudi v Stožicah, predvsem pa prosimo Ljubljančane, naj se pripeljejo z mestnim avtobusom, ki bo vozil tudi ponoči. Na dvajset minut do Bavarskega dvora."

Dve podobi festivala
A majhnost in intimnejše okolje imata svoje prednosti. Kdaj ste lahko nazadnje plesali v prvih vrstah na Mi2, Elvis Jackson in Dubiozo Kolektiv, ne da bi bili stisnjeni kot sardele v konzervi (na na primer nastopih Mi2 lani v Cvetličarni, Elvis Jackson pred tremi leti v Križankah, Dubioze Kolektiv na Škisovi tržnici pred štirimi leti)?

A tudi slabosti. Kdaj ste bili nazadnje priča prekinitvi koncerta Elvisa Jacksona, ker je šla ena faza, ko ste pred tem prepevali: "Wanna get up and not down" (Get Up!) in še drugič, ko je znova prišlo do izpada elektrike, ko je utihnila še baslinija? Kaj pa ko je voda zalila računalnik Dubioze?

Sinoči so to doživeli obiskovalci pod odrom, kjer so na festival opominjale rdeče-bele črke, ki so sestavljale ime na črni podlagi velikega transparenta.

Glasbena ponudba prvega dne
Kar se tiče glasbene ponudbe, so sinoči zbrani še ob dnevni svetlobi lahko prisluhnili precej dinamičnemu zaledju domače produkcije kitarskega rocka vse do poppunka z ženskim vokalom v izvedbi Alice Blue. Na festivalskem odru je bilo znova mogoče zaslediti Eskobarsom s svojo "indie" žanrsko fuzijo in skladbami, kot so Ni dovolj, Morski ples in Cosmo Blues. "Dajmo malo več navdušenja od sebe. A ste Gorenjci? Saj karta ni bila tako poceni, pa ste kar tu? D'best," se je pred prihodom Eskobars šalil povezovalec Sašo Đukić.
Pred energično "bombo" skupine Elvis Jackson je oder zavzel bluzovsko naravnani Hamo s svojo skupino Tribute 2 Love in malo bolj napolnil prve vrste tudi na račun prepevanja zadnjega singla skupine Rožice. "Me veseli, da vas je prišlo toliko ob takšnem slabem vremenu. Mi vedno igramo, ko je slabo vreme. Tokrat ne, čeprav smo blizu vode. Rock Otočec nas ima rad," je pred začetkom bluzovske seanse pripomnil Hamo.

S spuščanjem teme je prizorišče pod odrom le privabilo nekaj več obiskovalcev, ki so zapolnili prostor do tonskega mojstra in njegovo okolico. Energično - ob nepogrešljivih Morning, Against the Gravity, Get up ... In ravno nekaj minut po poku prvih konfetov med zbrane je dvajset minut do desete ure zvečer zmanjkalo zvoka. "Jaz sem samo pomislil, da ni v ozadju kakšno politično ozadje, da morajo Elvisi nehati igrat, ker smo tako glasna skupina. Kljub temu da se nam je danes zgodila smola in kljub temu da je bila tema, se je slišalo, kot da je z nami zapelo okoli dva tisoč ljudi slovensko tradicionalno skladbo Smoking ganja. Jaz mislim, da je bilo vse lepo izpeljano z naše strani, kljub temu da ni bilo elektrike," je za MMC dejal bobnar Marko Soršak - Soki.

Skupaj s pevcem Budo sta se po prvem izpadu elektrike usedla za bobne in čakajočim, ki so se spraševali, kaj se sploh dogaja, pripravila bobnarsko poslastico. Deset minut pozneje - kot da se ni nič zgodilo - je Buda že prepeval (ob znova malce preveliki jakosti zvoka, ki so ga prav ob prihodu Elvisov primerno uravnotežili) I'm Not Here To Pray in nadaljeval po načrtu, ko je ob deseti uri znova ugasnil zvok in luči na odru. Kot nam je povedal Soršak, ni bilo prvič, da so Elvisi na nastopu ostali brez elektrike: "Se nam je že zgodilo. Ne velikokrat, ampak nekajkrat. Ujel nas je tudi že velii naliv in to je bil res ekstremni naliv. Ko pride do bobnov voda, potem veš, da ni v redu." Elvisi so elegantno - brez ozvočenja - končali svoj nastop pred predvideno uro s svojo himno Smoke the Herb.

Tehnični mojstri so ozvočenje popravili ravno do nastopa Mi2, ki ste si ga lahko ogledali neposredno prek MMC-jevega prenosa. Na njihov račun so po Laguni odmevale skladbe, kot je Prvi maj, Čakal sn te ko kreten, Štajersko nebo, Sveta Margareta, Ljubezen pod topoli, Pizdun, Brigita, Najrajši sn pa s teboj pil, Pa si šla - vse do novih singlov Nov dan ter Vstati in obstati. Do konca nastopa ob zvokih Pojdi z menoj v toplice in Odhajaš so Mi2 tudi tokrat v svoje klasične zvočne zapise vnesli še malo melodije You Shook Me All Night Long in podobnih rokenrolskih uspešnic.

Balkanski funk za konec
Večer so končali (ob do poslušalca prijazni jakosti zvoka, čeprav se je na trenutke vokal malce slabše slišal) Dubioza Kolektiv. Tudi njim ni uspelo napolniti prostora pod odrom, da bi lahko govorili o "nabito polnem prizorišču". So pa zato s skladbami, kot so Recesija, Firma Ilegal, Volio BiH, Kažu, Euro Song ... poskrbeli za ritme, ki so razplesali zbrane pod odrom. Vse do trenutka, ko je rekel Almir Hasanbegović: "Hvala gasilcem, ki so ugasnili požar, ki ni obstajal." Namreč Dubiozi je voda zalila del opreme in povzročila odpoved Macbooka. Brez elektronike so člani Dubioze za zbrane odigrali Brijune iz novega albuma Absurdistan in se skupaj z Elvis Jackson poslovili od Rock Otočca s Kokuz in Balkan Funk.

Samo dogajanje se je za najbolj vztrajne preselilo pod šotor in ob bazen. Danes pa prihaja čas za prva imena festivala Papa Roach in Billy Talent.

Več utrinkov z dogajanja si lahko pogledate v spodnji galeriji in videu (priporočamo ogled v resoluciji 1080HD).