"Zdi se mi spet neizrazito evrovizijsko leto, tako kot je bilo lani, ko je presenetil Azerbajdžan. Bojim se, da se bo letos zgodilo nekaj podobnega. No, ja. Ne bojim se, zdi se mi," je povedal Hofer in dodal, da je morda to tudi priložnost za našo predstavnico. "Whoopie Goldberg je na eni izmed podelitev oskarjev rekla: 'Vse je mogoče, če v nekaj verjameš.' In Eva verjame. Z njo verjamemo tudi mi."

Evo Boto se s spremljevalnimi vokalistkami, avtorji pesmi in slovensko delegacijo v Baku odpravlja jutri z letališča Jožeta Pučnika. Ljubiteljem Evrovizije bo pesem Verjamem predstavila na drugem polfinalnem večeru 24. maja.

Celoten intervju z Andrejem Hoferjem, članom slovenske delegacije, si lahko preberete spodaj.

Kaj je tisto, kar morajo gledalke in gledalci vedeti pred letošnjo Evrovizijo? V čem bo posebna?
Pravzaprav jim ni treba vedeti ničesar. Kajti zato smo mi, da povemo, tisto, kar morate vedeti. Vi pa ste tisti, ki se odločite, ali boste sploh gledali, ali boste glasovali, ali vas to sploh zanima, ali ne, ali boste spremljali informativno oddajo, mogoče boste šli na pijačo s prijatelji. Skratka, to je vaša odločitev. Absolutno pa puščamo možnost in priložnost vsem, da si ustvarijo svoje mnenje in rečejo: "To mi je všeč, to mi ni." Ker Evrovizija je kost za glodanje. Mislim, da si pred tem ni treba zatiskati oči. Vsi smo velikokrat pametni in vsi vse vemo. Je pa tudi predvsem velika zabava, in to je tisto, kar mogoče Slovenci kar velikokrat pozabimo.

Ali bo iz vašega komentatorskega vidika kaj drugače glede na to, da potujete v Azerbajdžan?
To bo prva Evrovizija na daljnem jugovzhodu. 3700 kilometrov iz Ljubljane. Nikoli še nismo šli tako daleč. Azerbajdžan si je res od leta 2008 močno želel zmagati in zdaj jim je resnično uspelo. Časovni zamik bo imel zelo pomembno vlogo, predvsem za nas, ki bomo tam. Tri ure razlike za človeški bioritem kar veliko pomenijo. Po običaju bomo končali pevske priprave, nastope ob treh zjutraj po slovenskem času. In potem vstajali ob šestih po slovenskem času. Noči bodo kratke.

Kaj bo vsebinsko novega?
Prepričan sem, da se v Bakuju trudijo, da bodo presenetili, da bodo streljali z vsemi topovi. Pri tem jim izdatno pomaga tudi nemška produkcija oziroma podjetje Brainpool. Tako da se veselim. Gotovo ne bi izbral Bakuja za svoj turistični cilj in sem hvaležen lastni hiši, da grem lahko v državo, ki mi je tuja, nepoznana. Bo zanimiva izkušnja.

Bo tujost prednost ali slabost?
Sem tip človeka, ki se vseh novih, drugačnih, tudi malce mističnih stvari zelo veseli. Me radostijo. Me veselijo. So mi izziv. Tako da se tega ne bojim. Slišim, da govorijo angleško, kar je super. Glede na to, da je bila to nekoč nekdanja Sovjetska republika, in glede na to, da smo imeli v Moskvi pred tremi leti zelo slabe izkušnje s komunikacijo, mi je zdaj zelo všeč, da se bomo lahko sporazumevali s taksisti, s šoferji avtobusov, z vodjo novinarskega središča itd.

Imate favorite?
Ne, nimam. Nimam jih nikoli. Zdi se mi spet neizrazito evrovizijsko leto, tako kot je bilo lani, ko je presenetil Azerbajdžan. Bojim se, da se bo letos zgodilo nekaj podobnega. Ne bojim se, zdi se mi. O Švedski se tako veliko govori - jaz je ne vidim na prvem mestu. Prav tako pa ne nobene druge, ker nisem človek na prvo žogo.

Je to lahko priložnost tudi za našo Evo?
Whoopie Goldberg je na eni izmed podelitev oskarjev rekla: "Vse je mogoče, če v nekaj verjameš." In Eva verjame. Z njo verjamemo tudi mi. In tega nam Slovencem kar malo primanjkuje. Prevečkrat radi poudarimo, da smo majhna država, da nimamo denarja, da je naša država v krizi. Saj to ni pomembno. Pomembno je dejansko v treh minutah verjeti in prepričati gledalca na drugi strani. To je vsa filozofija.