Predstavljene bodo najbolj znane živali z manj znanimi zanimivostmi in tudi redko predstavljen živalski svet.

Produkcija Fotokom, vodi jo izkušeni fotograf, snemalec in tudi režiser Matej Vranič, pripravlja za slovenski prostor edinstven naravoslovni dokumentarni film Divja Slovenija. Ne gre za njegov prvi tovrstni projekt, pred tremi leti je domačo in tujo javnost že opozoril s podobnim filmom Ptice jezer: njihova vrnitev.

Njegovo novo delo pa si prizadeva predstaviti slovenske pokrajine in za njih značilne ptice, sesalce, nekatere posebej zanimive žuželke, ribe in dvoživke. Obljubljajo celo predstavitev rastlinstva. Vse v slikovno pestrem filmu, ki bo poleg običajnih živalskih vlog – od dvorjenja, parjenja, bojev do skrbi za mladiče – odstiral tudi redko videne prizore interakcij med divjimi živalmi, ki iz pregovorno idilične, a obenem krhke narave nemalokrat zaidejo v neposredno bližino človeka. Podajanje informacij pripovedovalca bo dovolj poljudno, da bo približno devetdeset minut filma namenjenih vsem generacijam.

Nehvaležno je govoriti o zgledih, a če že, poudarjajo ustvarjalci, imajo za vzor priljubljene angleške naravoslovne oddaje sir Davida Attenborougha, ki smo jih lahko spremljali tudi na naših programih.

"Svojo ekipo sem poskušal tako usmeriti, da smo snemali na podoben način kot oni, seveda kolikor nam sredstva in oprema to dopuščajo," pravi Vranič, ki poleg snemalne, ustvarjalne ekipe, omeni tudi strokovno pomoč biologov, naravovarstvenikov in lovcev.
"Dobrih deset ljudi je stalno sodelovalo pri snemanju. Če naštevam vse, ki so tako ali drugače pripomogli k uresničitvi projekta, nas je na koncu približno trideset."

"Gre za zares ambiciozen naravoslovni dokumentarni projekt, ki bo prečesal Slovenijo od levega do desnega konca, od zgoraj do spodaj," pa je s koprodukcijskim sodelovanjem zadovoljen tudi Andraž Pöschl, odgovorni urednik kulturnega in umetniškega programa Televizije Slovenija, ki še poudarja, da so naravoslovni dokumentarni filmi med slovenskim občinstvom na splošno zelo priljubljeni.

Na terenu
Ustvarjalci so svoje nepredvidljivo delo v maskirnih oblačilih začenjali že v zgodnjih jutranjih urah kjer koli; od visokogorja do morskega dna. Ekipa se zaveda, da živali niso plačani igralci, zato je bilo potrebno veliko potrpežljivosti in čakanja na pravi trenutek. "Včasih smo tudi po več mesecev samo opazovali določeno žival in šele potem smo lahko načrtovali snemanja. Skoraj tradicionalno v prvo nikoli ne uspe, živali ni, ti pa samo sediš in čakaš ves dan," opisuje svoje delo Vranič. Priznani "fotolovec" in v tem primeru tudi snemalec Miran Krapež navede primer jazbeca, ki so ga z objektivom lovili nekaj mesecev za nekaj kadrov. "Nenavadno je, ko pomisliš, da gre za vsem znano žival, potem pa imaš toliko težav, da jo posnameš," še doda. A na snemanjih so imeli tudi izjeme, pritrjuje prav tako uveljavljen fotograf in za filmske potrebe snemalec Jure Novak: "Najbolj ponosen sem na posnetke ruševca in divjega petelina, ker ju pred tem nisem imel nikoli možnosti opazovati tako od blizu." Živali so v kader nevsiljivo privabljali kvečjemu s primerno hrano.

Za ekipo, kateri se poleg že omenjenih pridružujejo še snemalci Borut Furlan, Rožle Bregar, Ciril Mlinar, občasno pa tudi Arne Hodalič in Janez Kotar, je 125 snemalnih dni. Večino filma so že posneli, dopuščajo pa si možnost še nekaj dodatnih snemalnih dni, kjer bodo določene kadre posneli še enkrat, saj kot pravijo, želijo "popoln izdelek".

Če bodo epidemiološke razmere dopuščale, bomo lahko Divjo Slovenijo občudovali že jeseni na velikih platnih.