Tudi igrače in igranje so naša kulturna dediščina, pravi ustanoviteljica Dragica Markun, ki je zbrala že več kot 760 punčk. Zbirko si je ogledala Marjeta Klemenc.

Zbirateljica je upokojena vzgojiteljica, ki se je vedno rada igrala. S punčkami, seveda. Navdih za zbirko je bilo iskanje njene prve iz otroštva: "Začela sem hoditi po sejmih, po starinarnicah in po bolšjih trgih in začela kupovati punčke."

Ko je doma zmanjkalo prostora, je najela staro hišo, jo napolnila z igračami. Samo punčk je 765, od najmanjših do največjih italijanskih bambol, ki so nekoč krasile postelje. "To je bil pravzaprav okras spalnice. Prve so bile lesene, tiste nimam nobene. Nato so bile iz papirmašeja, torej iz lepila in papirja, pozneje iz celulojda, ki je zelo krhek, in te so se slabo ohranile, potem so bile iz gume in na koncu iz plastike," razlaga.

"Vse imajo klobučke, torbice, kakšne imajo dežnike, zelo so ... malo ... kičaste," opisuje. Mnoge so starejše od nje: "Najstarejša je tale z Dunaja, ki je stara okoli 115 let."

Ljudje so jo opazili in igrače ji podarijo. Saj niso le za na ogled, otrokom, ki pridejo, ponudi, da se z njimi igrajo. "Na misel jim ne pride, da bi telefone vzeli v roke ali kar koli. Mi pravimo, da so samo na računalnikih in telefonih. Ni res! Če jim ponudimo material, uživajo," poudarja Dragica Markun.

V Hiši čez cesto je tovrstnega zanimivega materiala veliko.