Podjetje Rosenfeld je daljnega leta 1896 ustanovil David Rosenfeld. V večkulturnem pristaniškem mestu je bila predelava spužev nekoč cvetoč posel, saj so se uporabljale tako za osebno nego, kot za gospodinjstvo in v industriji.

"Dedek je spoznal Grke, ki so že tradicionalno veljali za najboljše nabiralce in predelovalce spužev. Začel je sodelovati z njimi in nato ustanovil tudi podjetje," pripoveduje Mary Rosenfeld iz podjetja Rosenfeld.

Družinsko podjetje danes vodita mama in hči, ki jima pri delu pomaga pet zaposlenih. Večino spužev še vedno kupujejo v Jadranu in Sredozemlju, nekaj pa tudi v Karibskem morju.

Spužve sodijo med najbolj preproste živalske organizme. Na svetu jih je več kot 9000 vrst, a le peščica jih je primernih za uporabo. Pravilno očiščene, osušene in sprešane lahko v skladišču čakajo na predelavo tudi več let. Ko v stiku z vodo pridobijo prvotno obliko, sledi temeljito čiščenje.

"Potopimo jo v blago mešanico vode in klorovodikove kisline. Blago, ker mora zgolj stopiti apnenec, ne sme pa poškodovati spužve, ki ima zelo nežno teksturo," pojasnjuje Elena Rosenfeld.

Postopek splakovanja, odcejanja in sušenja je kot kuharjev skrivni recept, se pošalita gospe Rosenfeld. Vsaka spužva ima svoje značilnosti: razlikujejo se po teksturi, prožnosti, mehkobi, obliki in velikosti. Čemu bo najbolje služila, se odločijo ob striženju.

"Med striženjem se tudi odločimo, katere spužve bomo ohranili v naravni barvi in katere bomo posvetlili. Za ta postopek so namreč primerne zgolj spužve s točno določenimi značilnostmi," je povedala Elena Rosenfeld. "Gre za občutek. Sicer so na dotik vse zelo mehke in prijetne. Te na primer so zelo primerne za nego obraza, za čiščenje ali nanašanje ličil," je dodala Donatella Marconi, zaposlena v podjetju Rosenfeld.

Spužve v družinskem podjetju še danes v celoti predelujejo ročno. Del tradicije so tudi vezi, ki jih ohranjajo z nabiralci v bližnji Istri in Dalmaciji. "Tradicija se iz roda v rod prenaša tudi pri ribičih, s katerimi smo v različnih krajih še vedno v stiku. Se torej ta poklic še ni izgubil? Na srečo še ne popolnoma," je povedala Mary Rosenfeld.

Se je pa čez stoletje močno spremenilo okolje, v katerem spužve živijo. Čeprav ni dokazano, so na zmanjšanje njihove populacije v Sredozemlju zagotovo vplivale tudi klimatske spremembe in onesnaženost morja. "Spužva je sicer žival, ki filtrira vodo in jo pri tem tudi očisti. To so majhni naravni čistilci," je povedala Mary Rosenfeld.

Pred leti so v sodelovanju s tržaško univerzo raziskovali možnosti gojenja spužev, tako v domačem kot v Karibskem morju. Izkazalo se je, da so v naravnem habitatu spužve rasle veliko bolje kot na umetnih gojiščih. Pravilno odrezane, spužve na trdni podlagi ponovno zrasejo. Njihova vpojnost je neprimerljivo večja od umetnih spužev, prijazne so okolju in človeku. "Zdravniki naravne spužve priporočajo osebam, ki imajo težave s kožo. Primerne so za razdraženo ali občutljivo kožo in za otroke, saj spužva očisti tudi brez mila," je pojasnila Mary Rosenfeld.

Morsko spužvo so cenili že stari Grki. Danes jo večinoma uporabljamo za osebno nego ali dekoracijo, njene prednosti pa izkoriščajo tudi pri barvanju sten, keramike, usnja in lesa.

Cene ročno predelanih morskih spužev se gibljejo od 5 pa do 50 evrov. Največ jih prodajo na domačem italijanskem trgu, sledijo bližnje evropske države, stalne kupce pa imajo tudi na Japonskem in v Koreji.