Masik, ki leži na odročnem, a nesporno čudovitem goratem in pogozdenem vzhodnem koncu države, naj bi svoja vrata odprl v četrtek, na 68. obletnico ustanovitve Korejske delavske stranke. A če gre soditi po fotografijah gradbišča, objavljenih septembra, zadnji severnokorejski megalomanski projekt z gradbenimi deli močno zamuja.

Kompleks sestavljajo smučarske proge, gorske koče in vožnje s sanmi, a fotografije zaenkrat kažejo samo na napol zgrajen osemnadstropni hotel, lukenj polne dostopne ceste in komaj postavljene temelje sekundarnih stavb. Območje je polno propagandnih tabel, ki spodbujajo gradbince, naj že vendar dokončajo dela. "Poln napad. Marš naprej. Dokončajmo še letos gradnjo smučarskega letovišča Prelaz Masik z agresivno vojno in polno bitko," piše na eni od takih tabel.

Švica preprečila dobavo sedežnic
Gradbišče je preplavljeno s tisočerimi vojaških gradbincev v olivno zelenih uniformah, ki čistijo pobočje, klešejo kamenje in maširajo z lopatami na ramah. Iz minikombijev odmeva glasna patriotska glasba. Izvajalci priznavajo, da do četrtka letovišče ne bo zgrajeno in da bo potrebna še druga stopnja. Največji problem predstavljajo sedežnice, saj je septembra Švica zaradi embarga ustavila načrte svoje družbe, ki je nameravala Severni Koreji prodati 7,7 milijona dolarjev vredne sedežnice in gondole. Pjongjang so zavrnili tudi avstrijski in francoski izdelovalci sedežnic.

Severnokorejski državni mediji so odločitev Švice označili za "resno kršitev človekovih pravic, ki politizira šport in diskriminira Korejce". A predsednik severnokorejske smučarske zveze Kim Tae Jong je prepričan, da bodo premagali tudi to oviro: "Če lahko izdelujemo jedrsko orožje in rakete, lahko izdelamo tudi žičnico."
Za spodbujanje športnih dejavnosti
Projekt poteka že 10 mesecev, upajo pa, da bo letovišče, ko bo dokončano, privabilo več ljudi, da se udejstvujejo športnih dejavnosti. Masik naj bi bil tudi svojevrsten simbol, ki naj bi svetu dokazoval, da je izolirana in revna Severna Koreja v resnici država v razcvetu ter prav tako civilizirana in kulturno napredna kot vse druge.

Nekateri ugibajo, da si je Kim Džong Un želel postaviti smučišče izključno zato, ker naj bi šport vzljubil med šolanjem v Švici. Ker v državi 24 milijonov prebivalcev je po ocenah Kim Tae-yonga le okoli 5.500 smučarjev, ali, povedano drugače, le 0,02 odstotka. A Kim Tae Jong nima nobenega dvoma, da država potrebuje več milijonov dolarjev vredno letovišče in zavrača idejo, da bo Masik zgolj peskovnik za severnokorejsko elito in peščico ekscentričnih turistov. Gradnja smučišča naj bi dokazovala, da njegov narod dela, pa tudi veliko ljubezen do ljubljenega vodje.

Megalomanski projekti
Kot dokazuje prestolnica Pjongjang s svojimi zabaviščnimi parki, orjaškimi bronastimi kipi in neštetimi marmornatimi paviljoni, ima Severna Koreja že tradicijo razsipnih, megalomanskih projektov, ne glede na širšo gospodarsko situacijo, kot je zanesljiva elektrika in zadostne količine hrane. Potem je tu še ta dejavnik, da bo Južna Koreja gostila zimske olimpijske igre leta 2018, in Pjongjanjg nikakor noče biti ponovno zasenčen od svoje cvetoče južne sosede.

Kim Tae Jong trdi, da je bil Masik celo eden od resnih kandidatov za OI 2018, a da je Seul to ponudbo zavrnil. Obenem je napovedal, da bo z vadbenim cetrom v Masiku Severna Koreja v le nekaj letih imela svojega svetovnega prvaka. Severna Koreja je za zdaj osvojila le dve medalji na zimskih olimpijskih igrah - obe v hitrostnem drsanju.
Jama brez dna ali ne?
Da se je administracija Kim Džong Una osredotočila na širjenje športne zavesti, dokazuje tudi Kimovo druženje z nekdanjim zvezdnikom lige NBA Dennisom Rodmanom. V Pjongjangu se je v zadnjih mesecih tudi odprla cela vrsta športnih parkov, košarkarskih igrišč in drsališč.
Ri Ki Song, ekonomist s severnokorejskega Ekonomskega inštituta, meni, da bo smučarsko letovišče spremenilo okolico kraja Vonsan v veliko turistično območje, ki bo imelo velik vpliv na gospodarstvo. "Zdaj skušamo zgraditi veliko turističnih destinacij, smučanje pa je tiste vrste šport, ki ga imajo razvite države rade. Pa tudi naši ljudje ga bodo lahko uporabljali," je povedal.

Da Masik ni le jama brez dna, meni tudi Andray Abrahamian, direktor neprofitne organizacije Choson Exchange s sedežem v Singapurju, ki želi "pristaviti piskrček" pri severnokorejski gospodarski rasti. "Te vrste projektov niso nič večja potrata denarja kot gostiti olimpijske igre ali svetovna prvenstva. "Finančni stroški so zelo visoki, a širša družbena korist - ki na končnem računu ni vidna - je precej večja. Nacionalna zavest, ponos, zdravje, urbana regeneracija, dohodek od turizma, konstrukcijski projekti ... vse to je treba upoštevati," je povedal.