Na grozo okoljevarstvenikov je po iraški vojni leta 1991 Sadam Husein močvirja izsušil, tamkajšnje prebivalce pa preganjal kot kazen, ker so se uprli njegovemu režimu.
A eden izmed teh nekdanjih prebivalcev meni, da ima območje ogromen turistični potencial. Azam Alvaš je po tem, ko je zbežal iz Iraka, v ZDA delal kot inženir, leta 2008 pa se je vrnil, da bi nadzoroval regeneracijo močvirja. Za svoja prizadevanja je bil ta teden nagrajen z Goldmanovo nagrado, nekakšnim okoljevarstvenim oskarjem.
Kot poroča Telegraph, je Alvaš prepričan, da bo revitalizacija močvirja kmalu omogočila turistom redne obiske območja. "To je resnično čaroben kraj. Moje sanje so, da bi močvirje s plavajočimi hoteli in vodenimi turi postalo ena večjih destinacij za ekoturiste. Noben ljubitelj ptic, ki da kaj nase, ne more obkljukati svojega seznama, preden je obiskal to močvirje," pravi Alvaš.

Pozimi močvirje zdaj prekriva 76 odstotkov svojega nekdanjega obsega, vračajo pa se tudi živali - vse polno je vodnih bivolov, rac je okoli 43.000, tu so še pritlikavi kormorani, afriški kačjevratnik in lokalna vrsta vidre. Alvaš, ki dela za dobrodelno naravovarstveno organizacijo Nature Iraq, pa priznava, da se mora najprej izboljšati varnost v državi.

Še vedno nemirna država
Zamisel pozdravlja tudi Geoff Hann, direktor agencije Hinterland Travel, ki že 30 let vodi potovanja po Iraku in osrednji Aziji. Hann za močvirje pravi, da ima "poseben" draž. "Trenutno ni lahko, ker nimate v močvirju kje spati. Za zdaj hodimo tja samo na poldnevne izlete, bi pa potencialno lahko bivali pri domačinih," razlaga. "Močvirje je prelepo in tako nedolžno. 5.000 let je že tu. Za zdaj še ni popolnoma okrevalo, a so voda in visoko ločje krasni. Če vas zanimajo ptice, je to res poseben kraj. "

Močvirje tudi ustreza zanimanjem ljudi, ki hodijo na Hannove ture: "Imamo popotnike, ki jih zanimajo živalski in rastlinski svet, arheologija, ljudje in nova demokratična država."

A čeprav je Hinterland Travel s svojimi turami v Irak ponovno začel leta 2009, britansko zunanje ministrstvo še vedno odsvetuje vsa potovanja v Irak. Hann, katerega ture obvezno spremljajo oboroženi vladni varnostniki, priznava, da ni najlažje: "Ni popolnoma varno, veliko je težav. Mi po svojih najboljših močeh zagotavljamo ljudem, da bodo z nami čim bolj varni."