Lepi, svetleči kosi pregrešno dragega tuna. Foto: EPA
Lepi, svetleči kosi pregrešno dragega tuna. Foto: EPA
Pregled robe. Foto: EPA
Tsukiji iz zraka. Na tržnici poleg rib in mehkužcev prodajajo tudi sadje, zelenjavo in najrazličnejše japonske dodatke k jedem. Foto: Wikipedia
Po dražbi sledi zajtrk s sušijem. Foto: EPA

Kimura je svojega 230-kilogramskega lepotca kupil na vsakoletni dražbi tun na najslavnejši in največji ribji tržnici na svetu, tokijskemu Tsukijiju.

Prva dražba v letu (tudi ta se, kot vse druge, ki potekajo čez leto, začne že v temi, ob 5.30 zjutraj) že tradicionalno pritegne visoke ponudbe, saj Japonci nanjo gledajo kot na nekakšen slavnosten vstop v novo leto, a kljub temu je lanska Kimurova zmagovalna ponudba pritegnila tudi veliko pritožb, da so cene postale že nezaslišane.
Modroplavuti tun je najdražja riba na Tsukijiju, za košček "otora" (tunov maščobni trebuh) pa lahko v boljših tokijskih restavracijah s sušijem odštejete tudi do 30 evrov.

Ogrožena riba
"Vesel sem, da se je praznična cena za letošnjo najboljšo ponudbo spet spustila na razumno," je povedal Kimura, katerega podjetje Kiyomura Co. je lastnik priljubljene verige Sushi Zanmai. To je prvič v petih letih, da se je cena za tuno spustila pod 10 milijonov jenov.

Na nedeljski dražbi je bilo skupaj sicer prodanih 1.729 tunov, kar je manj kot lani, ko so jih prodali 2.419. Japonci pojedo okoli 80 odstotkov vseh ujetih modroplavutih tunov in po navedbah okoljevarstvenikov vse večja poraba modroplavutnih tunov resno ogroža to ribo.

Selitev Tsukijija pred olimpijskimi igrami
To je bila sicer ena zadnjih novoletnih dražb na zdajšnji lokaciji Tsukijija. Tržnica, ki že 80 let stoji na osrednji lokaciji, streljaj od postaje Tsukijishijō, se namreč pred olimpijskimi igrami v Tokiu leta 2020 seli v kompleks v četrti Koto, kjer se bo raztezala na za 40 odstotkov večji površini 408.000 kvadratnih metrov.

"Kuhinja 10 milijonov Tokijčanov", kot tudi pravijo natrpani in kaotični tržnici, na kateri najdete vse, od školjk in lignjev do kitov in morskih jegulj, je ključnega pomena za japonsko kulturo prehranjevanja, ki še vedno temelji na ribah in drugi morski hrani. Tu vsako leto "obrnejo" 700.000 ton morskega življa, s katerim zaslužijo 15 milijard evrov.
Lakomnost nepremičninskih interesov
Zagovorniki selitve menijo, da je skrajni čas, da se Tsukiji preseli v sodobnejše in bolj higienične prostore, saj je svežina rib v državi, kjer so doma surove specialitete, kritičnega pomena.
A nasprotnike, ki se jim zdi ravno kaotičnost tržnice tisto, kar ji daje čar, moti tudi izbor nove, dva kilometra oddaljene lokacije, saj leži na zemljišču nekdanje rafinerije, zemlja pa je zato močno kontaminirana. Selitev bo draga, še zlasti, ker je v ceno všteto tudi čiščenje območja - samo to nanese slabe pol milijarde evrov, skupni stroški pa naj bi dosegli tri milijarde evrov.

A pritiski k selitvi izvirajo tudi od drugod - dejstvo namreč je, da leži tržnica na vrhunski središčni lokaciji, ki je vredna več milijard evrov. In na mestu, kjer danes stoji Tsukiji, načrtujejo poleg gradnje novega cestnega obroča, ki bi povezoval središče s prizorišči olimpijskih iger, tudi gradnjo stanovanjskih stolpnic, kar še dodatno razburja mnoge privržence zdajšnjega Tsukijija.
"Tokio hoče tržnico preseliti, da bi potešil lakomnost tukajšnjih nepremičninskih interesov," je prepričan sindikalist Makoto Nakazawa, ki se bojuje proti selitvi in je v ta namen organiziral več manjših protestnih shodov. Zdi se, da brez haska.
K. S.