Tarsier je ena glavnih znamenitosti otoka Bohol, ki se ponaša s celo vrsto nenavadnih stvari. Ena izmed njih je več kot tisoč popolno oblikovanih gričkov, ki so zaradi sežgane rjave trave dobili ime Chocolate Hills in se kot fantomi dvigujejo iz ravnega površja.

Vredno ogleda je tudi križarjenje s potujočo restavracijo po reki Loboc, ob kateri otroci kot mali Tarzani skačejo v vodo, živozeleno rastje ob reki pa je neverjetno bujno. In ko dodamo še bele peščene plaže, ki jih premore skoraj vsak filipinski otok, je slika res popolna.

Nastali, živeli ... in preživeli
Ampak - vsaj po mojem skromnem mnenju - se nobena od omenjenih zanimivosti ne more kosati s tarsierji, z najmanjšimi opicami na svetu. Filipinski tarsier velja za ogroženo živalsko vrsto, živi pa predvsem na otokih v južnem delu arhipelaga. Ta nenavadna bitja z ogromnimi, nesorazmernimi očmi in s smejočim izrazom na obrazu naj bi bila stara kar 45 milijonov let, zato spadajo med najstarejše kopenske živali na Filipinih. Kljub temu pa so jih zahodni biologi spoznali šele v 18. stoletju.

Tako majhen, tako droben ...
Tarsier je res drobno bitje, v višino meri komaj 15 centimetrov, samci tehtajo v povprečju borih 134 gramov, samice pa 117 gramov. Za lažjo predstavo: tarsier je približno tako velik (oziroma majhen) kot človekova dlan. Mahen, torej, sploh za opico. Kot vse vrste tarsierjev pa se tudi filipinska "različica" lahko pohvali z zanimivo sposobnostjo: glavo lahko zavrti za 180 stopinj.

Njegove izbuljene oči pa so res razred zase, saj nikakor ne ustrezajo razmerju glave in telesa. V Guinnessovi knjigi rekordov je tarsier omenjen celo kot sesalec z največjimi očmi, ki pa mu zelo koristijo, saj dneve prespi, oživi šele ponoči, ko išče hrano, človeški družbi pa se najraje izogne ne glede na del dneva.

Anja Pavlič