Najprej razčistimo pojme. Na Japonskem sta ustaljena dva tipa stranišč. Najdlje poznajo preprosta stranišča "na štrbunk", ki jih še vedno pogosto srečamo na mnogih javnih mestih, celo na visokotehnoloških hitrih vlakih šinkansenih - verjemite, pri 300 km/h je obisk takšnega stranišča zahteven podvig - vsaj za nič hudega slutečo "zahodnjakinjo". Po drugi svetovni vojni, v času ameriške okupacije, pa so v deželi vzhajajočega sonca postali običajni tudi "zahodnjaška" stranišča in pisoarji.

Po vzoru stranišč z vgrajenim bidejem iz Švice in ZDA je največje podjetje za izdelavo sanitarne opreme TOTO leta 1980 predstavilo Washlet G Series. Od tedaj se ime washlet uporablja za vse tipe japonskih visokotehnoloških stranišč.

A Japonci ne bi bili Japonci, če ne bi tudi "umetnosti" odhoda na stranišče pripeljali do popolnosti - razvili so stranišča z bidejem in drugimi "nepogrešljivimi" dodatki, ki jih dandanes najdemo v več kot polovici japonskih gospodinjstev (toliko Japoncev niti nima doma osebnih računalnikov!).

Najbolj napredna stranišča na svetu
Na Japonskem ta visokotehnološka stranišča s številnimi naprednimi funkcijami torej imenujejo washleti, kar izhaja iz zaščitene blagovne znamke podjetja TOTO. Seveda obstaja več različnih modelov washletov, glavna značilnost teh stranišč pa je možnost umivanja zadnjične odprtine ali nožnice uporabnika ali, v zadnjem primeru, uporabnice (na voljo je tudi več različnih stopenj intenzivnosti curka vode, pa funkcije masaže in podobno), sušenja intimnih "območij" s toplim zrakom, avtomatsko potegovanje vode in čiščenje sedeža na straniščni školjki, nekatera pametna stranišča "znajo" celo sama zapreti pokrov. Japonska stranišča tako veljajo za najbolj napredna na svetu, zagotovo (in preverjeno) pa bi jih lahko uvrstili med najbolj čista.

Nežno ali bolj silovito? Hladneje ali topleje?
Najbolj znana, že kar slovita funkcija teh stranišč je vgrajen bide: pipica velikosti svinčnika, ki poteka izpod straniščnega sedeža in brizga vodo. Ima dva nastavka - enega za izpiranje zadnjične odprtine in enega za umivanje nožnice. Pipica bideja se nikoli ne dotakne telesa uporabnika, kar zagotavlja higieno, se pa sama očisti pred in po opravljanju svoje naloge.

Uporabnik lahko spreminja nastavitve z ustreznim gumbom na nadzorni plošči - običajno obe nalogi opravlja ista pipica, ki se postavi v različne položaje in vodo brizga iz različnih kotov, včasih pa sta vgrajeni dve pipici za dve že dobro znani "območji". Najbolj napredni modeli stranišč imajo tudi možnost nastavitve vodnega pritiska, ponavadi so nastavki za umivanje nožnice bolj nežni kot tisti za umivanje zadnjice. Pri nekaterih washletih obstaja možnost nastavitve temperature vode in vibriranja ali utripanja vodnega curka, kar naj bi bilo koristno tudi pri zaprtju ali hemoroidih.

Med drugimi odlikami washletov so tudi ogrevan sedež (med 30 in 40 stopinj), avtomatski pokrov s senzorjem, ki se zapira in odpira glede na bližino uporabnika, nekatera stranišča predvajajo celo glasbo. Pa avtomatsko potegovanje vode, avtomatsko osveževanje zraka in na bakterije odporni sedeži. Nekateri modeli se celo svetijo v temi ali pa imajo možnost hlajenja v vročih poletnih dneh. Obstajajo tudi posebni modeli za starejše uporabnike z naslonjali za roke in pomagali za vstajanje s stranišča, pa stranišča, ki govorno pozdravijo uporabnika, v prihodnosti pa naj bi predstavili tudi stranišča z medicinskimi senzorji, ki bodo v urinu izmerili vsebnost krvnega sladkorja, merili utrip, krvni pritisk in maščobo v telesu uporabnika …

"Zvočna princesa" za sramežljive Japonke
Straniščni pripomočki na Japonskem so precej podobni tistim drugod po svetu, med drugim so to toaletni papir (a tega ni vedno v izobilju - pametno se je založiti z reklamnimi robčki, ki jih ponavadi delijo v bližini postaj podzemne železnice), krtačka za čiščenje in umivalnik - včasih voda brizga kar iz kotlička. A seveda obstaja tudi nekaj japonskih posebnosti … Najbolj zanimiva izmed njih je "zvočna princesa". Veliko Japonk se namreč pred sotrpinkami v sosednjih straniščih sramuje zvoka uriniranja, zato porabijo na hektolitre vode, ko zgolj z razlogom prikrivanja tega "sramotnega zvoka" potegnejo vodo v javnih straniščih. Zdaj jim visokotehnološka stranišča omogočajo zakrivanje zvoka odvajanja urina brez nepotrebne porabe vode - obstaja namreč naprava, ki proizvaja zvok potegovanja vode, ne da bi voda dejansko tekla: Otohime, ki v dobesednem prevodu pomeni zvočna princesa, ime pa je dobila po japonski boginji Otohime. Napravica je zdaj rutinski dodatek javnih stranišč za ženske. Sproži se jo s pritiskom na gumb ali s približanjem roke posebnemu senzorju, nato pa Otohime spusti zvok, zelo podoben tistemu pri potegovanju vode ...

Ne pozabite na copate!
Japonci, ki ločujejo med čistimi in nečistimi območji, so tudi iz nošenja copat razvili posebno znanost (o tem več kdaj drugič), posebne copate imajo seveda tudi za - stranišča. Navada izhaja iz preteklosti, ko so bila stranišča običajno izven hiše (torej na nečistem območju); tako se je oznaka "nečistosti" prenesla tudi na sodobna stranišča. Zato ne bodite presenečeni, če se boste morali ob obisku stranišča v tradicionalnem japonskem gostišču rjokan ali pa pri Japoncih doma (spet) preobuti. Hišne copate boste pustili pred vrati stranišča in tako tudi sporočili drugim, da je stranišče trenutno zasedeno.

Alenka Klun