"Edinstven na svetu" so šli še dlje z opisom Bevande pri Relais & Châteaux, družbi, ki združuje 500 luksuznih hotelov po vsem svetu, od tega štiri na Hrvaškem, tudi opatijski petzvezdični biser. Roko na srce, če imate dovolj globok žep, se verjetno še kje najde kak podobno impresiven butični hotel, je pa Bevanda, ki je vlagatelje stala tri milijone evrov, kar blizu popolnosti.

Njen največji adut je nedvomno njena lega, umeščena ob legendarno promenado Lungomare, zgrajeno še v času Avstro-Ogrske, ob nekdaj prav tako slovitem peščenem kopališču Lido.

Ko sedite na zajtrku v elegantni jedilnici, preurejeni iz nekdanje 40 let stare restavracije Bevanda, se vam ob kozarcu Tomčeve penine, kaviarju, prekajenem lososu, škampih v oljčnem olju in sveže pečenih rogljičkih pogled razteza naravnost na Kvarnerski zaliv, enako, ko sedite na balkonu svoje sobe ali – če si privoščite tiste najdražje sobe – iz džakuzija. Skratka, kjer koli ležite, imate občutek, kot da ste na plaži.

Opatijski posebnež
Leta 2013 odprta Bevanda nedvomno izstopa med starimi opatijskimi vilami in hoteli, od arhitekturnih monstrumov pretekle dobe do malce bolj vkomponiranih novogradenj – nizka, komaj dvonadstropna modernistična in minimalistična razpotegnjena zastekljena stavba, zgrajena na že leta 1924 projektiranem paviljonu tik ob morju, praktično na skalah.

Od stare Bevande sta ostala samo dva spomeniško zaščitena podporna stebra, vdelana v novo jedilnico, vse ostalo je povsem novo, modernega dizajna, z le posameznimi elementi, ki črpajo iz bogate opatijske tradicije – zgodovinskim osebnostim posvečene sobe, vklopljenost v Lungomare, vrhunska in lokalna kulinarika kuharskega mojstra Andreja Barbierija.

"Arhitektonsko mislim, da se bo o tem projektu še veliko govorilo in se ga navajalo za zgled, ker gre za fantastičen spoj starega avstrijskega paviljona in nove arhitekture," je ob začetku gradnje dejal lastnik Bevande, poslovnež Zoran Marzić, ki je od samega začetka z Bevando želel vrniti Opatijo v njeno bleščečo letoviško preteklost in na pot večje ekskluzivnosti. "Butični hotel Bevanda bo "sprožilec", ki bo spodbudil ostale poslovneže, da spremenijo odnos do poslov. Opatija bo pridobila na kvaliteti in prepričan sem, da se bo uvrstila ob bok Dubrovniku in Hvaru. Mislim, da je to cilj nam vsem," je nič kaj skromno svoj projekt napovedoval Marzić.

Hotel z intimnim vzdušjem
Koncept Bevande je, da naj se gostje v njej v bistvu sploh ne bi počutili kot v hotelu, ampak bolj kot v svoji mali zasebni vili – restavracija se razteza na 1.600 kvadratnih metrih, s treh četrtin gledate na morje, z ene četrtine pa na akvarij in bar. Sob je samo deset, kar nedvomno pripomore k občutku elitnosti, izkoriščen je vsak centimeter prostora, vse pa je podrejeno funkciji udobnosti – vključno z orjaškimi posteljami (iz štirih sob lahko naravnost iz postelje gledate na morje), orjaškimi kopalnicami z džakuzijem, ki ga od terase loči zgolj steklo, dizajnerskim pohištvom hrvaških oblikovalcev, toplimi lesenimi lestenci podjetja LZF iz Valencie ter kavnim avtomatom Illy in darilnim kozarčkom domače marmelade v sobi.

Za Bevando stojita dva perfekcionista – prej omenjeni Marzić in arhitekt Siniša Glušica z reškega studia DG Arhitekti. Marziću in Glušici je poleg ljubezni do oblikovanja in natančnosti do zadnje podrobnosti skupno tudi "lokalpatriotstvo", kar se, podobno kot v rovinjskem dizajn hotelu Lone, pozna tudi v Bevandinem interierju, kjer prevladujejo domači ustvarjalci.

Za po meri izdelano pohištvo je tako poskrbel Sinago, ki je med drugim opremljal Chanelove in Dieslove trgovine, pri Bevandi pa je barvno skalo naravnal na naravne barve (bež, barva zemlje, gozdno zelena, turkizna kot Kvarnersko morje ...), za razsvetljavo v jedilnici pa Luminis. "Pri ničemer se ni varčevalo, postavili smo nove standarde na področju hrvaškega turizma," ponosno pove Marzić.

Lokalno, lokalno, lokalno
Po besedah Maržića je hotel tako rekoč skozi celo leto zaseden, večinoma s tujimi gosti, ki imajo malce več pod palcem. Nekateri se v Bevandi oglasijo samo na romantični večerji, kjer vam mojster Barbieri pripravi degustacijski meni s kvarnerskimi škampi, jadranskimi lignji, jadransko
hobotnico in angusom ter vinsko spremljavo iz morda najbolje založene hotelske vinske kleti na Jadranu (hotelski bar se po drugi strani ponaša z največjim izborom single malt viskijev).
Mimogrede, če vam je Bevandin meni predrag (in verjetnost za to je kar velika, glede na to, da boste za T-bone steak odšteli vrtoglavih 90 evrov), se lahko na kosilo zapeljete do Reke, kjer je Barbieri nedavno odprl cenovno dostopni bistro Conca d'Oro.

Maržić bi se lahko ustavil že tu, a je že od samega začetka Bevando zastavil kot središče kopališča Lido. Ta je še pred dvema mesecema kazal nič kaj dih jemajočo podobo, a že do kopalne sezone naj bi se prelevil v "kvarnerski Nikki Beach", kot sanja Maržić. "To bo daleč najboljša in najbolje opremljena plaža na Hrvaškem," zatrjuje in napoveduje gradnjo bazena, nasad palm in premik promenade, da nepovabljeni gostje ne bi rušili idile novega Lida, vrednega 4,5 milijona evrov. Seveda ne bodo manjkali tudi bar, restavracija in wellness center.

V prvi fazi bodo uredili plažo do vhoda v vilo Angiolino, v drugi, ki naj bi bila zaključena do leta 2016, pa se bodo lotili prenove Lida. V ta namen bodo zgradili repliko starega lesenega kopališča Angiolina, ki je pogorelo v v požaru leta 1989, in na preurejenem kopališču posadili okoli 40 palm.

In cena hotela? Za standardno sobo za dva boste v začetku maja odšteli 240 evrov na noč (z zajtrkom), medtem ko vas bo Barbierijev degustacijski meni stal okoli 90 evrov (brez vinske spremljave).