Na pozdrav so morali čakati dolgo časa, saj je bilo težko pričakovano odprtje turškega prvega zahodnega hotela po štirih letih prenovitvenih del po opročanju Daily Maila večkrat preloženo. Zdaj je spektakularna Pera, ki se je prvič odprla leta 1892 v zadnjih letih Otomanskega imperija, obnovljena kot "muzej - hotel".
Slikovita nosljiva kočija je postavljena v avli kot opomnik zgodnjih let, ko so goste na ta način prevažali s Sirkecija, končne postaje Orient Expressa. Danes vas do letališča pripelje kostanjevo rjava Plymouthova limuzina iz leta 1949.

Atatürkove rožnate sanje
Zgradba je bila idejni otrok Alexandra Vallauryja, francosko-turškega arhitekta, ki je stapljal neoklasicizem, art nouveau in orientalski slog v hotelu, ki je v začetku 20. stoletja postal elegantno zatočišče zvezdnikov, vključno s Sarah Bernhardt, kraljem Edwardom VIII., Greto Garbo in Alfredom Hitchcockom. Kemal Atatürk, ustanovitelj moderne Turčije, je tu prvič prenočeval leta 1917: Soba 101 je zdaj Atatürkova muzejska soba, prebarvana v njegovi najljubši barvi, "rožnati sončnega zahoda".
Bele marmornate stopnice vodijo iz avle do salona Kubbeli, kipeče sobe v srcu hotela, s parketnimi tlemi, stebri iz kararskega marmorja in s šestimi kupolami, ozaljšanimi s koščki turkiznega stekla.
Tu poteka "obred pitja angleškega čaja", tukajšnje tradicionalne posebnosti, ki jo pospremi glasba na velikem Schiedmayerjevem klavirju. Natakarice v teliranih bež oblekicah in belih predpasnikih iz Patisserie de Pera nosijo pladnje, polne tort, čokoladnih sladic, minipit in orjaških rogljičkov.
Postanek Orient ekspresa
To je priljubljeno shajališče, kot je tudi Orient Bar s pridušeno svetlobo, kjer je svoj čas zvračal viskije vase Ernest Hemingway. Agatha Christie je prenočevala v sobi 411, ko se je v Carigradu s svojim soprogom arheologom ustavila na poti do arheoloških izkopavanj v Iraku. Soba je danes polna njenih fotografij in časopisnih izrezkov, starinski pisalni strok in knjige po policah pa še dodatno poustvarjajo duh takratnega časa. Njej v čast je hotelska restavracija s fuzijo evropske in turške kulinarike imenovana Agatha.
Vrsto let so hotel opisovali, kot da ima "zbledelo veličino", a danes ni na njem ničesar zbledelega - v njegovo obnovo so vložili skoraj 20 milijonov funtov. 15 delavcev je 18 mesecev strgalo zeleno barvo, ki je prekrivala pročelje, restavrirano je bilo tudi antično pohištvo, plesno dvorano razsvetljujejo muranski lestenci, v spodnjih prostorih so dodali zdravilne vrelce in bazen, historično dvigalo (najstarejše v Turčiji) pa so ponovno povrnili v delujoče stanje.
In ko se ta enkratna konstrukcija litega železa in lesenega opaža z rdečo žametasto klopjo in ogledali spušča navzdol, ponuja popoln razgled na hotelske kupole, balkone iz kovanega železa in na novo stekleno streho, skozi katero v notranjost presevajo sončni žarki.
Iz luksuznih sob je razgled na carigrajsko naravno pristanišče Zlati rog, most z ribiči in staro mestno jedro z njegovimi mošejami. Tla v kopalnicah so iz ogrevanega marmorja, spalnice pa krasijo ročno vezene preproge in blazine z zlatimi monogrami.