Kot so pred leti zapisali na blogu Messy Nessy: "Salton Sea je kraj, kjer plaže niso iz peska, ampak iz okostij na milijone rib." Kako je prišlo do tega?

Najprej malo zgodovine. Jezero Salton Sea, ki leži v puščavi Sonora jugozahodno od Los Angelesa, tik pod narodnim parkom Joshua Tree (in nedaleč od zgoraj omenjenega peskovnika bogatašev Palm Springsa), je nastalo v začetku 20. stoletja, povsem po nesreči, ko je po močnem deževju reka Kolorado leta 1905 podrla nasipe namakalnega sistema, voda pa je napolnila pred tem izsušeno jezersko korito sredi puščave.

Čeprav se velikost jezera spreminja, pa gre za območje, v povprečju veliko 24 krat 56 kilometrov, s površino 890 kvadratnih kilometrov, kar dela Salton Sea za največje jezero v Kaliforniji (in s 70 metri pod morsko gladino eno najnižje ležečih na svetu).

In sprva je bilo nenadejano jezero za Kalifornijce pravi blagoslov, Salton Sea, oglaševankot "čudež v puščavi", pa je bil v 50. in 60. letih prava turistična atrakcija, ki je na svojem vrhuncu pritegnila poldrugi milijon obiskovalcev letno (več kot obljudeni narodni park Yosemite!).

Na obrežju jezera so zrasle igralnice, počitniške vile in jahtni klubi, ljudje so se zgrinjali k jezeru na ribolov in vodne športe, letovišče je bilo priljubljeno tudi med zvezdniki, kot so bili Beach Boys in Sonny Bono, po katerem je imenovan naravni rezervat Salton Sea, v katerem je svoj čas živelo 400 vrst ptic. Kot piše portal Vice, je za zemljišča okoli Saltona vladalo tako veliko povpraševanje, da so nepremičninski agenti zainteresirane kupce peljali nad jezero kar z lahkim letalom in jim prodajali parcele kar iz zraka.

Od raja do pekla
A boom ni trajal dolgo. Jezero je namreč naglo postalo prava ekološka nočna mora, saj ga obdaja 200.000 hektarjev obdelovalnih površin, voda z njiv pa se skupaj z gnojili in pesticidi steka v jezero. Do 70. let je Salton Sea tudi zaradi neustreznega oz. neobstoječega upravljanja (drenaže ni imel) in visoke koncentracije soli že postal preveč onesnažen, da bi v njem kar koli preživelo, obrežje je postalo ribje pokopališče. Poginule ribe, skupaj z gnijočimi algami, katerih rast je neobvladljivo spodbudil priliv gnojil, so zdaj rjavkasto jezero zavile v smrdljiv oblak, ki je odgnal vse, Salton pa spremenil v riviero duhov.

Znanstvena razlaga je preprosta: ko alga odmre, potone in ustvari na dnu jezera neprepustno plast brez kisika, vso to odmrlo organsko materijo pa nato presnavljajo bakterije, ki ustvarjajo vodikov sulfid - plin z neprijetnim vonjem po gnilih jajcih. Gre za zelo strupen plin, ki povzroča hude okvare osrednjega živčnega sistema in so ga med prvo svetovno vojno uporabljali kot orožje. Strupeni plin je ubil na milijone rib, zbolele pa so tudi ptice, ki so se z ribami prehranjevale.

Obledeli spomini na preteklost
Na bregovih jezera žalostno propadajo nikdar dokončane soseske, table s kažipoti "Plaža" bledijo, izpraznjeni bazeni so porisani z grafiti, zapuščene prikolice v nekoč polno zasedenih kampih rjavijo in se počasi sesedajo v prah, "atrakcije", kot je "svetovno znani muzej banan", komajda še obratujejo za peščico obiskovalcev, ki danes večinoma romajo do Saltona v iskanju ameriških bizark. Nič kaj boljše se ne godi Bombay Beachu, svoj čas najbolj razvitemu kraju na bregovih Saltona, ki je bil res privlačno letovišče, dokler ga ni začela jezernica redno poplavljati, zato so ga oblasti v 80. letih bolj ali manj prepustile nemilosti narave.

Če se polovica mesta še nekako drži, čeprav je tretjina stavb zapuščena, pa od polovice, ki je bila najbolj na udaru, ni ostalo kaj dosti več kot ogrodje in ruševine. Vse skupaj daje vtis popolne apokalipse, kot da bi se znašli na snemalni lokaciji Iztrebljevalca. Bombay Beach danes šteje 300 duš, dve trgovini, za kateri se zdi, da sta obtičali v času, in en bar, kjer lahko naročite tudi ocvrt krompirček in ocvrt sir.

Negotova prihodnost
Kar je Bombay za vzhodno obrežje, je leta 1958 ustanovljeni Salton City za zahodno obrežje jezera. Tu stoji peščica hiš več, a mesto z zapuščeno marino vred kljub temu bolj spominja na mesto duhov, kjer včasih po cel dan ne vidite človeka. Oblasti so sicer kljub očitni ekološki nevarnosti območje načrtovale znova oživiti, korenito obnoviti mesto in vanj naseliti do 40.000 ljudi, a zgodilo se ni nič. Število prebivalcev je sicer v zadnjem desetletju zaradi poceni zemljišč in na novo odprte indijanske igralnice naraslo, a zunanja podoba mesta je klavrna.

In prihodnost? Negotova. Po najbolj črni napovedi se bo jezero izsušilo, nad južno Kalifornijo pa sprostilo oblake strupenega prahu. Oblasti se tega do neke mere zavedajo, zato so nedavno vložile 383 milijonov dolarjev v ohranitev in razvoj Salton Seaja. Njihov načrt, ki so ga objavili marca, med drugim predlaga preusmeritev vode iz Kolorada v jezero, s čimer bi preprečili najhujše. Ali bodo to tudi izvedli, pa ostaja vprašanje.