Aleksandra je v Urugvaj pripeljala ljubezen, saj je njegova žena Urugvajka s slovensko-hrvaškimi koreninami. Življenje sta si želela ob prelomu tisočletja ustvariti v Montevideu, a ker Aleksander ni dobil službe, se je leta 2002 vrnil v Slovenijo, v Mursko Soboto. Pol leta pozneje sta se mu pridružili žena Alicia in prvorojenka Alenka. A Alicia se ni mogla navaditi na naše navade in jezik. Tako je družina - takrat sta že imela dve hčerki, saj se jima je leta 2005 rodila še Ivana, leta 2007 ponovno preletela Atlantik in se ustalila v Urugvaju.

Aleksander je trenutno zaposlen kot programer pri podjetju IBM, v pogovoru za MMC pa je spregovoril o življenju v tej južnoameriški državi, odnosu z velikima sosedama Brazilijo in Argentino ter tamkajšnjih družbenih razmerah.

Urugvaj je po svetu brez dvoma najbolj znan po svoji nogometni reprezentanci in zvezdnikih, kot so Suarez, Cavani in Forlan, zato začniva kar z nogometom. Kakšen status ima nogomet v državi?
Nogomet je nedvomno šport številka ena. Je najbolj priljubljen, ima največ pozornosti in seveda financ. Nekateri so mnenja, da je Urugvaj najbolj nogometna država, še posebej takrat, ko gre za nogometno reprezentanco. Nogometu sledi košarka, ki zadnja leta pridobiva priljubljenost in tudi vse več prostora na televiziji. Manj pa se trenirajo (polprofesionalno) tudi ragbi, atletika, borilne veščine in hokej na travi, a brez odmevnih izidov.

Luis Suarez je tisto ime, o katerem se je po svetovnem prvenstvu v Braziliji največ govorilo, seveda zato, ker je ugriznil italijanskega branilca. Svet se je zgražal nad njegovo potezo, kaj pa domovina? Ga je vseeno sprejela kot junaka?
Po moje je Luis Suárez storil veliko neumnost, a kljub temu ga je domovina sprejela kot junaka. Po mojem mnenju zato, ker je Urugvaj z njegovo odlično igro premagal Anglijo, ker je "La Celeste" (sinjemodri - vzdevek urugvajske nogometne reprezentance, op. a.) domov poslala tudi izbrano vrsto Italije in ker na tekmi proti Kolumbiji, na kateri je Urugvaj gladko izgubil, Luis Suárez ni igral. Sicer bi verjetno šel po poti "od junaka do bedaka".

Ob nogometaših je najzanimivejša urugvajska osebnost predsednik države Jose Mujica, o katerem se tuji mediji radi razpišejo. Slovi kot "najrevnejši predsednik na svetu", saj 90 odstotkov svoje plače v znesku 9.700 evrov vsak mesec razdeli revnim, njegovo predsedniško palačo lahko uporabljajo tudi brezdomci, predsednik živi na ženini kmetiji, se prevaža s starim hroščem, le redko pa se pojavi v obleki. Je vse to res in ali je vse te navade ohranil ves svoj mandat, ki ga je začel leta 2010?
Da, ohranil je vse svoje navade in živi praktično enako, kot je živel, preden je postal predsednik Urugvaja. Malo je le izboljšal oziroma popravil svoj slog oblačenja. Nosi moško obleko, a brez kravate. Občasno ga "pokrona" z obutvijo, saj si obuje stare, vidno ponošene čevlje, ki k obleki ne sodijo. Enkrat so ga kamere "zalotile" obutega v sandale, kar je videti zelo čudno za katerega koli politika, kaj šele za predsednika države.

V državi bodo konec oktobra izvedli splošne volitve. Bo Mujica znova kandidiral za predsednika? Kako kaže, bo Urugvaj še ostal ena izmed levičarskih trdnjav v Latinski Ameriki?
Urugvajska zakonodaja prepoveduje dva zaporedna mandata istega kandidata, lahko pa kandidira za vsak drug mandat. A tudi če bi Mujica lahko kandidiral, se ne bi več potegoval za drugi mandat. Letos je bil star 79 let in pravi, da je utrujen, občasno pa ima tudi težave z zdravjem. Napovedal je, da bo kandidiral za mesto senatorja na svoji listi, po polovici mandata pa bo verjetno odstopil s tega mesta.

Dogaja se nekaj, kar na začetku (volilnega) leta ni bilo verjetno, in sicer, da je vladajoča levičarska stranka Frente Amplio (njihova podpora je s 44 odstotkov padla na 40), sodeč po anketah, začela izgubljati primat oziroma je začela močno pridobivati druga najmočnejša desničarska stranka Nacional (z 20 odstotkov je njihova podpora zrasla na 32 odstotkov), na tretjem mestu pa je druga tradicionalna, tudi desničarska stranka Colorado (okoli 15-odstotna podpora). Potem je še tu nekaj manjših strank, ki skupaj ne dosegajo desetih odstotkov. Zagotovo bomo imeli drugi krog. V prvem krogu bo verjetno zmagal FA pred stranko Nacional, v drugem krogu pa je vse odprto. Rahlo prednost ima še vedno FA. Kdor koli bo zmagal, ne bo imel parlamentarne večine, kot jo je imel v tem mandatu FA.

Urugvaj je, čeprav je za evropske razmere velika država, nekakšen palček v primerjavi s sosedama Brazilijo in Argentino. Kakšne odnose ima z njima, mu uspe izkoriščati v svojo korist velikost in ogromni trg svojih sosed?
Velike države, hote ali ne, skoraj vedno izkoriščajo velikost v svojo korist. Čeprav so odnosi z obema državama razmeroma dobri, so stvari daleč od rožnatega. Urugvaj je z Argentino, Brazilijo, Paragvajem in Venezuelo vključen v trgovinski blok Mercosur, ki med drugim odpravlja carinske dajatve za izdelke, ki so vsaj v 30-odstotnem deležu proizvedeni v državah tega združenja. Urugvaju v korist je, ko gre za izvoz, da lahko proizvodne presežke izvozi v Brazilijo in Argentino, pa se to na tistih trgih zaradi velikosti teh skoraj ne pozna. Lahko pa obe državi zagrenita življenje Urugvaju, če preprečujeta izvoz, kot to zadnji dve leti počne Argentina, ali pa če želita na urugvajski trg postaviti izdelke, ki jih ima Urugvaj dovolj, za nameček še v količinah, ki jih urugvajski trg ni zmožen absorbirati. To lahko vodi do znižanja cen in tudi v propad lokalnih proizvajalcev. Tak primer je bil uvoz piščancev iz Brazilije, v zadnjem mesecu pa tudi iz ZDA - zaradi začasne izgube ruskega trga.

A zadnji dve leti ima Urugvaj največ težav z Argentino, ki je zaradi nespametnega vodenja gospodarstva zašla v gospodarsko krizo in ima visoko inflacijo (približno 40-odstotno), kapital beži iz države, državne rezerve padajo, vrednost njihove valute pa prav tako. Zaradi vseh teh težav se argentinska vlada obnaša protekcionistično in domačim podjetjem omejuje uvoz blaga in storitev. Prva žrtev teh ukrepov je seveda Urugvaj. Izvoz v Argentino je zadnji dve leti padel za okoli 50 odstotkov, poleg tega pa je argentinska vlada obdavčila plačevanje s kreditnimi karticami in nakup dolarjev, kar vpliva na turizem, saj v Urugvaju letuje vedno manj Argentincev. Za nameček je Argentina lani novembra uvedla prepoved prekladanja ladij pod argentinsko zastavo v tistih državah, ki z Argentino nimajo podpisanega posebnega sporazuma. To pa je Urugvaj, ki tudi nima v posesti ladij pod lastno zastavo. Ta ukrep je zelo prizadel poslovanje urugvajskih pristanišč, še posebej pristanišče v Montevideu, ki se je počasi razvijalo in pripravljalo, da bi postalo regijsko logistično vozlišče (hub), kamor bi prihajale velike čezoceanske ladje. Rivalstvo med obema pristaniščema, Montevideom in Buenos Airesom, je stoletno, a ima nekaj prednosti Montevideo, ki je naravno pristanišče, je bliže Atlantskemu oceanu in tudi na čistejši strani reke Rio de la Plata, kar zahteva manj čiščenja rečnega dna. Prednost Buenos Airesa pa je sam argentinski trg, ki omogoča, da pristanišče posluje. Seveda je šlo to Argentini zelo v nos in ni mogla križemrok gledati in pustiti, kako pristanišče Montevideo pridobiva pomembnost. Trenutno pristanišče živi od domačega uvoza in izvoza ter paragvajskega izvoza.

Se je pa Urugvaj precej "naučil" od zadnje velike krize leta 2002 in se gospodarsko osamosvojil od obeh držav, poiskal nove trge, tako da ima kriza v Argentini in Braziliji zelo majhen vpliv na urugvajsko gospodarstvo na splošno. Lahko pa zelo prizadene manjše proizvajalce določene panoge, kot je na primer tekstilna industrija itd.

Država ima vzdevek "južnoameriška Švica", številni seznami jo uvrščajo na sam vrh glede razvitosti v Južni Ameriki. Gospodarska rast je bila v zadnjih letih kar okoli devetodstotna. Se ta gospodarski "bum" nadaljuje, kako dobro živijo Urugvajci? Ali je služb dovolj, kakšne so plače, življenjska raven?
Urugvaj že dolgo ni več "južnoameriška Švica". Visoka gospodarska rast se je po letu 2009 pričakovano začela počasi nižati. Tako je Urugvaj leto 2013 končal s 3,5-odstotno rastjo, letos se pričakuje približno enaka ali nekaj nižja, saj se skoraj vsi izdelki, ki jih Urugvaj izvaža, na mednarodnih trgih cenijo. Kljub nižji gospodarski rasti tega ni čutiti, določeni sektorji imajo sicer težave, drugi pa rastejo. Ko je stranka FA leta 2003 prevzela oblast, je uvedla t. i. plačne sporazume, ki določajo, da se morajo plače dvakrat letno uskladiti z inflacijo oziroma življenjskimi stroški. Plače res rastejo, a kaj, ko rastejo tudi cene. Že dve leti inflacija ne pade pod osem odstotkov. Urugvajci trenutno ne živijo slabo, pa tudi ne vem kako dobro ne. Država je preprosto predraga glede na osebne dohodke. Padla je revščina, to je res. Brezposelnost je na zgodovinsko nizkih šestih odstotkih. A to še ne pomeni, da so ljudje zdaj polni denarja. Cveti posel posojanja denarja. Povprečen Urugvajec je zelo zadolžen.

Minimalna plača trenutno znaša 9.700 pesov (okoli 310 evrov). S tem se na mesec ne da preživeti, če si podnajemnik, saj se najemnine gibljejo od 9.000 pesov naprej, odvisno od soseske in velikosti stanovanja. Policisti in učitelji zaslužijo okoli 20.000 pesov (okoli 650 evrov), v zasebnih šolah več, v državnih manj. Prodajalci dobijo okoli 15.000 pesov (okoli 480 evrov). Seveda vodilni delavci, politiki na funkcijah in zdravniki zaslužijo neprimerno več, pri teh kadrih praktično ni omejitev. 100.000 pesov (3.300 evrov) velja za nizko plačo. Spomnim se primera, ko je vlada ponujala asistentom pri operacijah v javnem zdravstvu čez 100.000 pesov in še nekaj drugih ugodnosti, če bi bili pripravljeni delati v podeželski notranjosti Urugvaja, od 200 do 800 kilometrov stran iz mesta Montevideo, pa se je zelo malo ljudi odločilo za to možnost. In življenje v notranjosti Urugvaja je cenejše.

Omenili ste mi, da Urugvajci menijo, da so avtomobili pri njih najdražji na svetu. O kakšnih cenah govorimo, koliko je treba na primer odšteti za nov avtomobil srednjega razreda?
Poskušal sem najti take modele avtomobilov, za katere menim, da se prodajajo tudi v Sloveniji. Cene se sicer rahlo spreminjajo od koncesionarja do koncesionarja, a tega, da so avtomobili dragi, ne spremenijo. Začetne cene nekaterih avtomobilov: renault clio 23.500 ameriških dolarjev (18.520 evrov), peugeot 208 22.500 dolarjev (17.730 evrov), nissan qashqai: 46.950 dolarjev (37.000 evrov), ford focus 30.000 dolarjev (23.650 evrov), hyundai accent 22.900 dolarjev (18.050 evrov).

Kljub vsemu pa ima zaradi rasti plač ta sektor že dve leti rekordno prodajo osebnih avtomobilov. Tako se na mesec proda okoli 4.000 novih avtomobilov, še pred nekaj leti pa je bil uspeh, če se jih je prodalo 100. Najbolj prodajana znamka je Chevrolet, sledijo ji VW, Fiat in Suzuki. Zanimivo je tudi to, da so na urugvajskem avtomobilskem trgu tudi znamke kitajskih izdelovalcev, ki so kar precej cenejše, a za zdaj ne ogrožajo prodaje tradicionalnih znamk. Naj še omenim, da nakup avtomobila otežujejo draga posojila, kjer obrestne mere presegajo 60 odstotkov.

Urugvaj je znan tudi kot ena najbolj liberalnih držav, celo v svetovnem merilu. V Južni Ameriki velja za najbolj demokratično, mirno državo z nizko stopnjo korupcije in visoko kakovostjo življenja, razlike med družbenimi razredi so zelo majhne, izredno je razvita e-demokracija. Katere pa so, poleg že omenjenih, največje težave, ki pestijo državo?
Čeprav je Urugvaj država z najnižjo stopnjo revščine v Južni Ameriki, zelo nizko stopnjo korupcije in kriminala in vsega drugega, je percepcija povprečnega Urugvajca drugačna. Zadnja leta narašča kriminaliteta vseh vrst (tatvine, ropi, umori, korupcija). Še posebej skrbi to, da so prestopniki vedno mlajši. Tako ni nič presenetljivega, če te sredi belega dne skuša oropati 13-letnik. Na splošno je več nasilja med mladimi, veliko je pretepov s smrtnim izidom, v porastu je uživanja alkohola in mamil. Gre za splošen padec družbenih vrednot. S tem je povezana druga težava - izobraževanje. Slabo vzdrževane šole, nizke plače in nezanimanje mladih za izobraževanje vodijo do tega, da dijaki zapuščajo srednje izobraževanje, ponavljajo letnik ali končajo izobraževanje brez zadostnega znanja. Ne razumejo, kaj berejo. Peša matematika.

Država je rasla, ni pa se zadostno razvila. Pomanjkljiva ali nezadostna je prometna infrastruktura na splošno. Ceste so glede na količino tovornega prometa zelo dotrajane, železnica je skoraj ostala na ravni, kot so jo na začetku 20. stoletja pustili Angleži, se pravi lokomotive na dizel, malo delujočih prog, slabo vzdrževanje pa omejuje hitrost kompozicij na 40 km/h, sicer se lahko iztirijo.

Pereči težavi urugvajske družbe sta tudi naraščajoče nasilje v družini in staranje prebivalstva.

Spomladi se je država znašla v svetovnih medijih tudi zaradi legalizacije prodaje marihuane. Poročali smo, da bo za gram treba odšteti 0,65 evra, kupci pa naj bi se lahko oskrbeli z do desetimi grami marihuane na teden. Ali ta zakon že velja in kako je videti v praksi?
Zakon še ni začel veljati. Trenutno poteka zbiranje prijav tistih, ki bi želeli gojiti marihuano, in tistih (podjetij), ki bi jo prodajali. Večina ljudi je proti temu zakonu.

Vi živite v prestolnici države Montevideo, v kateri živi kar okoli tretjina prebivalcev Urugvaja. Kakšno mesto je to, je postalo že podobno vsem drugim svetovnim prestolnicam s kupi lokalov, trgovinskih središč z enimi in istimi modnimi znamkami in enakimi avtomobili na ulicah kot povsod ali je vendarle uspelo ohraniti svojo "dušo", svoje posebnosti?

Po moje se mesto razvija in posodablja, a uspeva ohranjati svojo "dušo". Tako se veliko starih stavb obnavlja, tudi tistih, ki niso v starem delu mesta. Občina je omejila promet v strogem delu starega mestnega središča. Trgovinska središča so dobro vpeta v mestno infrastrukturo, tako da niso moteča. Meni se zdi najlepši trgovski center prav nekdanji zapor Punta Carretas, v katerem je bil zaprt predsednik José Mujica. Kljub posodobitvi avtoparka je še vedno veliko avtomobilov starih nad 15 let in več. Veliko je starodobnikov.

Le malo turističnih agencij ponuja potovanja v Urugvaj, druge južnoameriške države so privlačnejše. Katere pa so najlepše točke Urugvaja?
Urugvaj zadnja leta postaja vedno zanimivejši za turiste s programom "Uruguay Natural", kjer si lahko v pristnem stiku z naravo. Omogočajo dejavnosti zunaj, vožnjo s kajakom, jahanje, pohodništvo, kampiranje, obisk številnih toplic. Cveti turizem s turističnimi ladjami za križarjenje. Letovišče Punta del Este je eno najbolj svetovljanskih in znanih v Južni Ameriki in širše. Malo pred tem mestom stoji mesto Piriapolis, ki se meni zdi še lepše. Zanimivo je tudi eno najstarejših mest v Urugvaju, Colonia del Sacramento. V bistvu ima vsak od 19 departamentov (politična razdelitev Urugvaja) nekaj znamenitosti, vrednih ogleda. V departamentu Rocha na vzhodu Urugvaja so ene najlepših, neokrnjenih plaž na Atlantiku. Veliko je tega. Naravnih rezervatov, mokrišč s favno in floro.

Koliko Slovencev po vašem mnenju živi v Urugvaju? Ste povezani med seboj?
Mislim, da nas je okoli 300. Nihče točno ne ve. Okoli 100 jih redno ali občasno obiskuje Prekmursko-slovenski klub.

Ali je Urugvaj zanimiva država za tuje priseljence, iz katerih držav jih prihaja največ in kakšna delovna sila je najbolj iskana? Bolj nekvalificirana ali prihajajo tudi izobraženi strokovnjaki?
Mislim, da je Urugvaj zaradi svoje prijaznosti in odprtosti do tujcev zanimiva država za priseljence. Je ekonomsko, socialno, kulturno stabilna in razvita država. Ugodne so podnebne razmere. Zime so mile, poletja ne preveč vroča. Razen manjših poplav in suš ni večjih vremenskih nevšečnosti. Veliko ljudi pride v Urugvaj, ko se upokojijo. Prihajajo res iz vseh držav sveta. Mogoče je večina iz drugih južnoameriških držav, pa tudi iz Italije in Španije, veliko je Kitajcev, Južnih Korejcev, pred dnevi je v Urugvaj prispelo tudi pet sirskih družin (42 ljudi) kot znak solidarnosti do države, ki je v vojni. Trenutno so najbolj iskani medicinski kader, učitelji, strokovnjaki s področja informatike, pa tudi poklici, kot je varilec in podobno. Manjkajo pa prav vrhunski strokovnjaki, taki po navadi ostanejo tam, kjer študirajo. Pred kratkim je želel Google odpreti pisarno v Urugvaju, pa si je potem premislil, menda zato, ker je premalo doktorjev matematičnih znanosti na 1.000 prebivalcev.

Katere so največje razlike v primerjavi s Slovenijo?
Zagotovo velikost. Urugvaj je okoli sedemkrat večji od Slovenije. Podnebje je milejše. Določeni kmetijski pridelki se ob ugodnih razmerah lahko sejejo/sadijo in pobirajo tudi do trikrat na leto, kar je za Slovenijo nepojmljivo. Čeprav je s prihodom levice na oblast država postala bolj socialna, je še daleč od tega, kar imate v Sloveniji. Otroški dodatki so nizki ali jih ni, bolniška ni stoodstotna niti prvi mesec, v bistvu je omejena na določen znesek, ne glede na plačo zaposlenega, štipendij je zelo malo. Čeprav imaš zdravstveno zavarovanje, moraš marsikaj še doplačati, ker ti zavarovanje krije zelo malo storitev in/ali zdravil. Avtomobili so, po mnenju vseh, najdražji na svetu. Urugvaj je zelo lepa dežela, pretežno nižinski svet, a ljudje tega ne znajo ceniti. Kar se tiče ekologije, so še zelo v povojih, še posebej se to opazi v Montevideu, kjer so šele letos resneje začeli ločevati odpadke.

Urugvajci so, po mojem mnenju, katastrofalni vozniki. Nestrpni, brez potrpljenja, prevoziti rdečo luč ni nikakršna težava. Avtomobili so tudi slabo vzdrževani. Ljudje me pogosto spominjajo na naše "južne brate", saj jim je pogosto prav figo mar za vse. Kakor bo, pač bo. Administrativni postopki znajo včasih brez posebnega razloga trajati celo večnost.

IZ PRVE ROKE