Roveretova se v Rigi dobro počuti in pravi, da jo bo ob odhodu pogrešala. Foto: Osebni arhiv Barbare Rovere
Roveretova se v Rigi dobro počuti in pravi, da jo bo ob odhodu pogrešala. Foto: Osebni arhiv Barbare Rovere
Pogled na središče Rige. Foto: Reuters
Lani je bila Riga Evropska prestolnica kulture. Foto: Reuters
Izvirno ime: Latvijas Republika
Lokacija: vzhod Evrope, Baltik.
Ureditev: republika.
Premierka: Laimdota Straujuma
Površina: 64,589 km2
Prestolnica: Riga
Število prebivalcev: 1.985.600
Sestava prebivalstva: 62 % Latvijcev, 27 % Rusov, 3,3 % Belorusov, 2,2 % Ukrajincev, 2,2 % Poljakov.
Vera: 34 % protestantov, 24 % katolikov, 18 % ruskih pravoslavcev.
Glavne turistične točke: Riga, grad Turaida, muzejski zapor Karosta, obala, polotok Kolkasrags, narodni park Gauja.
Časovni pas: UTC +2
Latvijska prestolnica ima svetovljanski pridih. Foto: Reuters
Staro mestno jedro. Foto: Reuters
Živahen mestni utrip. Foto: Reuters

V mestu je ponudba vrhunske mode in pohištva, na ulicah vidiš vozila kot v Londonu, v soseščini, kjer živim, poleg japonskih, italijanskih in kitajskih restavracij najdem tudi ukrajinske, azerbajdžanske, armenske lokale.

Barbarin življenjepis je impresiven - med drugim je delala za mestno upravo Dunaja, kot predstavnica ameriške družbe Hill and Knowlton, svetovalka slovenske vlade, v zadnjih letih pa vodi svojo svetovalsko agencijo. Foto: Vojko Rovere
Latvija velja za skriti biser severovzhoda. Foto: Reuters

V Latviji približno 15 odstotkov prebivalcev, skoraj izključno predstavnikov ruske manjšine, živi s statusom nedržavljanov. Nimajo pravice do udeležbe na volitvah niti zaposlitve v javnem sektorju.

Ognjemet za Evropsko prestolnico kulture. Foto: Reuters

Odnosi med Latvijo in Rusijo so zelo zapleteni. Po eni strani je še vedno živ spomin na obdobje pod totalitarno Sovjetsko zvezo, po drugi od strahu pred Rusijo živi kup latvijskih političnih strank, po tretji pa vidimo, da ima ruski trg ne glede na vse pomembno mesto v strategiji razvoja latvijskega gospodarstva.

Roveretova živi v Rigi s soprogom Vojkom in dvema otrokoma. Foto: Vojko Rovere
Riga je pravi naslov za ljubitelje secesije. Foto: Reuters
Poletna rekreacija. Foto: Reuters

V ZDA so od mene vedno pričakovali kritično razmišljanje in argumentirano zastopanje izvirnih stališč. Menim, da bi svoje profesorje razočarala, če bi v življenju, na katerega so me pripravljali, odstopila od te akademske tradicije.

Prijetno poletno ozračje. Foto: Reuters

Uradna razlaga zagovornikov dobave orožja Ukrajini je, da je to edini način, da Ukrajina ohrani svojo državnost. Moje mnenje je, da je pot k umiritvi konflikta in trajnemu sporazumu v razoroževanju in ne v dodatnem oboroževanju.

Glavna veroizpoved v Latviji je protestantska. Foto: Reuters

Kmalu po prihodu se jima je rodil sin, tri leta pozneje pa družina še vedno živi v Rigi, Evropski prestolnici kulture 2014, ki jo Barbara opisuje kot izjemno svetovljansko mesto.

Mesto, razklano med Evropo in Rusijo, kjer vlada "prastari strah " pred Rusi, po drugi strani je kar 30 odstotkov prebivalstva ruska manjšina, po tretji pa je kot povsod po baltskih deželah tu tudi veliko ameriškega vojaškega osebja.

V rubriki GLEJ GA, SLOVEN'C! predstavljamo Slovence, ki so se iz različnih razlogov odločili preseliti v tujino - nekateri zaradi službe, drugi zaradi ljubezni, spet tretji zaradi nemirnega duha. Je življenje v tujini lepše? Ali kaj pogrešajo Slovenijo? V čem se njihova nova domovina razlikuje od matične? Če ste med njimi tudi vi in ste pripravljeni svojo zgodbo deliti z našimi bralci, nam pišite na naslov slovencivtujini@rtvslo.si.

Barbara Rovere kot magistrica evropskih političnih študij (belgijski College d'Europe), diplomantka mednarodnih odnosov Pensilvanijske univerze ter poslovna ženska z leti izkušenj v odnosih z javnostjo, svetovanju in inštitucijah Evropske unije do tega latvijskega paradoksa pristopa analitično, njena razmišljanja na to temo pa so našla svoje mesto na straneh večine slovenskih časnikov, od Financ do Dela.

V času velikih napetosti na relaciji Zahod-Rusija in v času, ko Latvijci v anketah odgovarjajo, da jim največjo grožnjo pomeni Rusija, torej ni primernejše sogovornice od take, ki ti iz prve roke pove, da položaj ni tako črno-bel, kot se morda komu zdi.


Ste še vedno edina slovenska družina v Rigi?
Da, še vedno smo edini Slovenci v Rigi oziroma kar v Latviji.

O Rigi se kaj dosti ne sliši, ampak v nekem intervjuju ste rekli, da je prav svetovljansko mesto, kulinarično se vzpenja, lani je bila Evropska prestolnica kulture … Kakšno je pravzaprav življenje v Rigi in kako bi ga primerjali z recimo Ljubljano?
Rigi se pozna, da tukaj živi precej zelo premožnih ljudi. Po drugi strani je zelo dejavno ustvarjalno področje, po tretji se Rigi pozna zgodovina migracij iz časov Sovjetske zveze. V mestu je ponudba vrhunske mode in pohištva, na ulicah vidiš vozila kot v Londonu, v soseščini, kjer živim, poleg japonskih, italijanskih in kitajskih restavracij najdem tudi ukrajinske, azerbejdžanske, armenske lokale. Verjetno pa drži, da živim precej v "mehurčku" znotraj tukajšnje ex-pat skupnosti. Riga ima tudi obraz revščine, ki pa ga od blizu ne poznam.

Kakšen tip človeka so Latvijci? Bližje ruskemu ali skandinavskemu tipu?
Latvijci so precej zadržani, a zelo vljudni ljudje. Presenetilo me je, kako povezani so z naravo in s preživljanjem prostega časa v naravi.

Kako se Latvijci spoščajo ob koncih tedna, denimo? Kam hodite, kaj je te dni najbolj "in", kakšno je družabno življenje?
Ta konec tedna smo se z družino udeležili javnega praznovanja velike noči. V Rigi je to praznik prebujanja pomladi in rodovitnosti. Prejšnji teden je bil tudi Riški modni teden (Riga Fashion Week). Pri Latvijcih sem opazila veliko ljubezen do baleta, gledališča in opere. O obiskovanju teh predstav so mi pripovedovali Latvijci vseh poklicev, tudi varuške, gospodinje in taksisti.

Brala sem o vzponu vrhunskih restavracij in visoke kulinarike v Rigi, a za latvijsko kulinariko še vedno ostajajo neki stereotipi in predstave, ki se ne zdijo najbolj mikavni. Kaj so tipične jedi? Kaj vam ugaja, kaj pripravljate doma?
Živim nekaj sto metrov od restavracije Vincents, ki sodi med vodilne restavracije v vzhodni Evropi. V Rigi je takšnih restavracij še nekaj, kogar mika kulinarika, tukaj ne bo razočaran. Od preprostih jedi za vsak dan v Latviji najdemo krompir v oblicah, ajdo, pečenke in skutne palačinke. Doma smo zaradi življenja v Latviji vzljubili prav ajdo.

Kako se kaj primerja Latvija s Slovenijo? Kako je urejeno zdravstvo, ki je pri nas v vse slabšem stanju? Vi ste se v Latvijo preselili, ko ste bili noseči osem mesecev, majhni otroci pa so tako ali tako ves čas pri zdravnikih – kakšne so torej vaše izkušnje z latvijskim zdravstvenim sistemom?
Rodila sem v Rigi v javni porodnišnici in izkušnja je bila zelo zanimiva. Ženske si s seboj prinesejo prav vse osnovne potrebščine, od toaletnega papirja do brisač, na porod pa sem čakala v sobi skupaj s še desetimi drugimi nosečnicami. Ko pa so me premestili v porodno sobo, nisem mogla verjeti standardu – od velike zasebne porodne sobe, bazenčka za porod v vodi do porodne mize, ki je bila bolj udoben usnjen ležalnik kot kaj drugega. Ob meni so bile izkušena babica, porodničarka z izjemnim strokovnim znanjem in odlično angleščino ter dve stažistki na usposabljanju iz Švedske. Tudi poporodna oskrba je bila zelo dobra. Za podporo dojenju mi je bil na na primer voljo tim fizioterapevtke, mikrologopedinje in svetovalke za dojenje. Na primarni ravni za nas skrbi zdravnica zasebnica. Pri njej smo v obravnavi vsi družinski člani in všeč mi je to, da ob obisku kar sama vzame kri, opravi osnovne teste, neposredno naroči pri specialistih. Imamo njeno številko prenosnega telefona za nujne primere, komunikacija pa poteka po elektronski pošti. Tudi vse izvide prejmeš v elektronski obliki na svoj e-naslov.

Ostaniva pri primerjavah – Latvijo se pogosto navaja kot zgled, kako se država v krizi lahko iz nje izkoplje ob sledenju strogim napotkom iz Bruslja. Latvija je res zelo uspešno okrevala po hudi krizi leta 2008, ampak ali gredo zasluge za to po vašem mnenju EU-napotkom ali čemu drugemu? Poleg tega je morda malce problematično govoriti o popolnem uspehu, saj je brezposelnost še vedno visoka, veliko mladih pa se je iz države odselilo …
Latvija v odzivu na krizo ni imela veliko manevrskega prostora, saj se je pripravljala na prevzem evra, njene banke pa so večinoma v tuji lasti. V zameno za obsežna mednarodna posojila so namesto devalvacije nacionalne valute zato izvedli politiko zategovanja pasu, predvsem z zniževanjem plač v javnem sektorju in zmanjšano javno porabo v zdravstvu in izobraževanju. Zasluge za hiter izhod iz krize si je pripisal tedanji predsednik latvijske vlade in aktualni član Evropske komisije Valdis Dombrovskis. O tem je izdal celo knjigo. Ocena, da se je Latvija uspešno izkopala iz krize, temelji na tem, da se je gospodarska rast v državo vrnila hitro, po treh letih, od takrat pa Latvija po stopnji gospodarske rasti ostaja v samem vrhu EU-ja. Vse kaže, da bo tako ostalo tudi v prihodnje, a se stopnja brezposelnosti in BDP-ja še danes nista vrnili na raven pred krizo. Enaki kot pred krizo so ne glede na padec BDP-ja ostali kazalniki tveganja socialne izključenosti, revščine in socialne enakosti, ker je pozitivno. A če gledamo njihove absolutne vrednosti, ti pokažejo žalostno sliko razmer v državi, primerljivo z Romunijo in Bolgarijo, ne glede na to, da sta obe omenjeni državi po BDP-ja revnejši kot Latvija.

Odnosi vzhodnoevropskih članic do Bruslja in Berlina se med seboj precej razlikujejo – če so Slovenci, denimo, relativno skeptični, Madžari odkrito kličejo Merklovo na pomoč. Kako Latvijci gledajo na "gospodarja" v Bruslju?
Latvijska vlada in Latvijci so pozitivni do Evropske unije in do zveze Nato, nenaklonjeni pa so bili prevzemu evra 1. januarja 2014. Približno 60 odstotkov Latvijcev je bilo proti uvedbi evropske denarne enote.

Po zadnjih raziskavah se prebivalci baltskih držav od vsega najbolj bojijo ruske invazije. Je po vašem ta občutek ogroženosti upravičen? Položaj v Ukrajini se vseeno zdi specifičen in kompleksnejši od zgolj ruskega apetita po ozemlju …
Mislim, da vojaški vdor Rusije v katero koli članico zveze Nato ni realen.

Veliko se govori tudi o ruski propagandi, o "mehkem" orodju politične destabilizacije v Latviji in drugih baltskih državah. Pa gre po vašem mnenju res za propagando ali zgolj za popolnoma običajno skrb za manjšine? Navsezadnje je kar 30 odstotkov prebivalstva Latvije in Estonije Rusov …
V Latviji približno 30 odstotkov prebivalstva predstavlja ruska manjšina, ki je bila tukaj naseljena v času Sovjetske zveze. Latvija je ob osamosvojitvi državljanstvo podelila le tistim prebivalcem, ki jih je kot državljane prepoznal Zakon o državljanstvu iz leta 1919, in njihovim potomcem. Drugi morajo za pridobitev državljanstva opraviti posebne izpite iz znanja jezika, poznavanja ustave, zgodovine in kulture Latvije. Na ta račun v Latviji še danes živi 15 odstotkov prebivalcev, skoraj izključno predstavnikov ruske manjšine, s statusom nedržavljanov. Nimajo pravice do udeležbe na volitvah niti zaposlitve v javnem sektorju. Latvija dolgo ni želela ratificirati konvencije Sveta Evrope o zaščiti narodnih manjšin, položaj manjšin je izboljšala izključno zaradi pritiskov EU-ja pred včlanitvijo. Po včlanitvi so ti pritiski izginili, političnega zanimanj za večjo integracijo manjšine pa ni, saj bi to pomenilo predvsem dodatne volivce za prorusko opozicijsko stranko.

Kot rečeno, o baltskem občutku ogroženosti od Rusije se bere in sliši veliko. To, da je Latvija pomembna geostrateška točka za Američane in da Nato v zadnjem času občutno krepi obrambo v vzhodni Evropi, pa se prebivalcem ne zdi problematično? Ne nazadnje nekateri menijo, da je prav ameriško vmešavanje v evropsko politiko (konkretno: odnos zahoda do Rusije) v dobršni meri pripeljalo do če že ne do vojnega stanja, pa vsaj do protiruskih sankcij …
Mnenjske raziskave decembra so pokazale, da Latvijce v 2015 najbolj skrbi možnost ruskega vdora, vendar le tiste Latvijce, ki niso ruskega rodu. Uradno stališče Latvije je, da je Natobistvenega pomena za zagotavljanje varnosti v Evropi in na Baltiku.

Vi pišete o prastarem strahu do Rusije, kako se je za Latvijce okupacija zares končala šele leta 1991 in kako je pravzaprav Rusija zanje prav oprijemljiva grožnja. Po drugi strani zaradi zahodnih sankcij proti Rusiji najbolj trpijo prav v baltskih državah. Je prastrah močnejši od konkretnih gospodarskih koristi?
Odnosi med Latvijo in Rusijo so zelo zapleteni. Po eni strani je še vedno živ spomin na obdobje pod totalitarno Sovjetsko zvezo, po drugi od strahu pred Rusijo živi kup latvijskih političnih strank, po tretji pa vidimo, da ima ruski trg ne glede na vse pomembno mesto v strategiji razvoja latvijskega gospodarstva. Zavedati se je treba, da se ruske protisankcije nanašajo na le majhen del latvijskega gospodarstva, izključno na pridelovanje hrane.

Kako bi kot poslovno uspešna ženska opisali latvijsko poslovno okolje in njeno zakonodajo na tem področju? Vemo, da Slovenija ne velja ravno za odprto do poslovnih idej, še zlasti pa ne do tujcev, kako je z Latvijo? Je privlačna za tuja podjetja in vlagatelje, spodbuja podjetnost?
Latvijsko poslovno okolje sem spoznala prek moža. Omenil je odprtost za tuje naložbe, največ vlagateljev prihaja iz Nemčije, Švedske in Rusije, tako da so poslovni krogi v Rigi zelo mednarodni. Latvija tuja vlaganja privablja tudi z ugodnim režimom obdavčenja.

Vam diploma iz ameriške univerze odpira več vrat kot bi vam slovenska? Za "produkt" ameriškega izobraževalnega sistema in nekoga, ki je precej vezan na evropske institucije, ste v vaših člankih precej kritični do vloge ZDA v EU-ju kot tudi do vpletanja EU-ja v notranjepolitično dogajanje postsovjetskih držav, ali se motim?
Skoraj vso poklicno pot sem preživela kot podjetnica. Pri tem ne štejejo diplome, temveč sposobnosti in znanje. V ZDA so od mene vedno pričakovali kritično razmišljanje in argumentirano zastopanje izvirnih stališč. Menim, da bi svoje profesorje razočarala, če bi v življenju, na katerega so me pripravljali, odstopila od te akademske tradicije.

"… Tak razvoj dogodkov je z vidika ciljev politike, ki jih EU zasleduje ob svojih mejah, porazen. Namesto "okrepitve stabilnosti, varnosti in blaginje" je EU tlakoval pot ne le v vojaške spopade v regiji, temveč tudi v novo hladno vojno," ste zapisali nedavno v Dnevniku. Drzna izjava. Ne slišimo velikokrat od strokovnjakov, vezanih na EU, da pri rusko-ukrajinskem sporu tako neposredno uperjajo prst v EU. Zakaj mislite, da je tako? Nepoučenost o položaju? Zavajanje javnosti? Antagoniziranje Rusije?
Izjava bi bila drzna, če ne bi bila utemeljena z raziskavami in podatki. V času od objave mojega besedila je EU sama napovedal preoblikovanje Evropske sosedske politike, o vlogi EU-ja v ukrajinski krizi pa so se razpisali tudi drugi. Precej znan tuji analitik je komentiral, da pri napovedovanju krize v Ukrajini analitiki "niso opravili svojega dela", čeprav je bila situacija očitna.

Kot popolnoma nevtralna opazovalka in strokovnjakinja, ki, sklepam, ni privrženka teorij zarote, zakaj, menite, bi ZDA tako zelo rade oborožile Ukrajino? Četrt stoletja po koncu hladne vojne so ZDA in Rusija res ponovno na tako nasprotnih bregovih, da bi se pognale v novo in kaj v tem primeru čaka baltske države?
Uradna razlaga zagovornikov dobave orožja Ukrajini je, da je to edini način, da Ukrajina ohrani svojo državnost. Moje mnenje je, da je pot k umiritvi krize in trajnemu sporazumu v razoroževanju, in ne v dodatnem oboroževanju. Določeni teoretiki mednarodnih odnosov za 21. stoletje napovedujejo vojne med ZDA, Rusijo in Kitajsko. Mednarodnopolitičnega položaja, povezanega s krizo v Ukrajini, se je že prijelo ime nova ali druga hladna vojna. Za zdaj kaže, da baltske države v tej vojni polno sodelujejo. Prejšnji teden se je v Rigi izkrcalo več kot 3.000 ameriških vojakov in skoraj 750 kosov težke vojaške opreme za namen izvedbe Natove vojaške operacije "Atlantic resolve". Ta bo potekala naslednje tri mesece v Latviji, Litvi in Estoniji. ZDA so napovedale, da želijo to operacijo do poletja razširiti vse do Črnega morja. Rusija se je že odzvala z izvajanjem lastnih vojaških manevrov po Rusiji in na Arktiki. Ruska mornarica v Baltskem morju, denimo, je v stanju najvišje bojne pripravljenosti, dnevno berem o preletih ruskih vojaških letal nad Baltikom. Latvijsko notranje ministrstvo je le pred nekaj dnevi objavilo navodila za prebivalce, kako ravnati v primeru izbruha vojne.

Ali bi ostali v Latviji? Je to država, kjer bi želeli, da odraščajo vaši otroci, država, kjer se počutite domače in država s prihodnostjo?
Mislim, da se bo naše prebivanje v Latviji letos končalo. Na Latvijo sem se zelo navezala in jo bom vedno obdržala v zelo lepem spominu.

Kam bi poslali obiskovalca, ki se prvič odpravlja v baltske države in Latvijo? Kateri so skriti biseri in obvezne točke? Kaj nujno poskusiti in preizkusiti?
Riga je zelo posebno mesto s kupom fantastičnih lokacij – mene so posebej očarali četrt Art nouveau, osrednja tržnica in nekdanji judovski geto. Zelo lepa je obala Baltika, obožujem sprehode ob Baltskem morju po kilometrih in kilometrih peščenih plaž. Arhitekturno zelo zanimivo je obmorsko mestece Jurmala, prelepe vile v lesu s konca 19. stoletja.

Brala sem, da Rigo kar množično obiskujejo mladi iz zahodne Evrope, ki prihajajo v mesto na fantovščine in dekliščine ter obiskujejo lokalne bare. Bi lahko Riga postala naslednja Praga ali pa Budimpešta, denimo?
V Rigo prihaja po zabavozelo veliko turistov iz Skandinavije. Vem, da v Rigi obstajajo celo agencije, specializirane za organizacijo fantovščin (za dekliščine nisem prepričana). A kolikor razumem, so bila praznovanja fantovščin v Rigi med lokalnim prebivalstvom zelo nepriljubljena in jih je tudi vedno manj. Prioriteta Latvije sta kulturni in zdravstveni turizem.

IZ PRVE ROKE

Vaša najpriljubljenejša izletniška točka? Riga Wake Park.

Najbolj tipičen spominek?

Palčniki.

Najslavnejši državljan?

Vaira Vike Freiberga, nekdanja predsednica države.

Cena kave in piva v lokalu? Kava 1–4 evra, pivo 3,5-5 evrov za pol litra.
Tradicionalno rivalstvo?Rusija.
Najbolj znan slovenski proizvod? Lekovi farmacevtski proizvodi.
Najkoristnejša beseda?Paldies (hvala).
Značilna hrana in pijača?Tipična pijača latvijsko svetlo pivo, hrana pa saslik.
Najbolj znan predsodek, ki drži ali pa tudi ne? Da so Latvijci čemerni.
O čem se trenutno največ govori?

Odnosi z Rusijo, umor ruskega politika Borisa Nemcova.

Najbolj tipično ime in priimek?Janis Berzins.
Izvirno ime: Latvijas Republika
Lokacija: vzhod Evrope, Baltik.
Ureditev: republika.
Premierka: Laimdota Straujuma
Površina: 64,589 km2
Prestolnica: Riga
Število prebivalcev: 1.985.600
Sestava prebivalstva: 62 % Latvijcev, 27 % Rusov, 3,3 % Belorusov, 2,2 % Ukrajincev, 2,2 % Poljakov.
Vera: 34 % protestantov, 24 % katolikov, 18 % ruskih pravoslavcev.
Glavne turistične točke: Riga, grad Turaida, muzejski zapor Karosta, obala, polotok Kolkasrags, narodni park Gauja.
Časovni pas: UTC +2

V mestu je ponudba vrhunske mode in pohištva, na ulicah vidiš vozila kot v Londonu, v soseščini, kjer živim, poleg japonskih, italijanskih in kitajskih restavracij najdem tudi ukrajinske, azerbajdžanske, armenske lokale.

V Latviji približno 15 odstotkov prebivalcev, skoraj izključno predstavnikov ruske manjšine, živi s statusom nedržavljanov. Nimajo pravice do udeležbe na volitvah niti zaposlitve v javnem sektorju.

Odnosi med Latvijo in Rusijo so zelo zapleteni. Po eni strani je še vedno živ spomin na obdobje pod totalitarno Sovjetsko zvezo, po drugi od strahu pred Rusijo živi kup latvijskih političnih strank, po tretji pa vidimo, da ima ruski trg ne glede na vse pomembno mesto v strategiji razvoja latvijskega gospodarstva.

V ZDA so od mene vedno pričakovali kritično razmišljanje in argumentirano zastopanje izvirnih stališč. Menim, da bi svoje profesorje razočarala, če bi v življenju, na katerega so me pripravljali, odstopila od te akademske tradicije.

Uradna razlaga zagovornikov dobave orožja Ukrajini je, da je to edini način, da Ukrajina ohrani svojo državnost. Moje mnenje je, da je pot k umiritvi konflikta in trajnemu sporazumu v razoroževanju in ne v dodatnem oboroževanju.