Grška vlada svari vse poletne obiskovalce države, da se pripravijo na morebitno epidemijo virusa Zahodnega Nila. Lanski izbruh je po podatkih grškega centra za prenosljive bolezni dokazal zasidranost bolezni v Grčiji, ki se je v državo s pticami selivkami razširila iz Afrike. Leta 2018 so v Grčiji obravnavali 316 primerov okužbe z virusom in 50 smrtnih žrtev, kar je največ po letu 2012. Na možnost okužbe obiskovalce Grčije opozarjata tudi britansko zunanje ministrstvo in ameriško veleposlaništvo v Atenah.

Po napovedih bo Grčijo letos obiskalo skoraj 31 milijonov turistov, kar je trikrat več, kot ima država prebivalcev.

Zaščitni ukrepi

Odgovorni priporočajo nošenje dolgih rokavov in uporabo zaščitnih sredstev proti komarjem. Najučinkovitejši za preprečevanje pikov so še vedno komarniki in mreže proti komarjem, saj komarji žrtve najdejo predvsem med spanjem. Večinoma se sicer hranijo z rastlinsko hrano, a samice po parjenju potrebujejo beljakovine, zato poiščejo živalsko in človeško kri. Najdejavnejše so ob zori in mraku.

Grška vlada je odobrila tudi dodatne ukrepe boja proti širjenju virusa in komarjem. Ti gredo predvsem v smer uničevanja naravnega habitata komarjev in zatiranje njihovega razmnoževanja. Ob tem pa še opozarjajo, da je to v bližini stoječih voda nemogoče, saj je tam prisotnost komarjev neizogibna.

Afriški virus

Večina okuženih z virusom Zahodnega Nila sicer ne kaže nikakršnih simptomov bolezni, izjavo predsednice grškega centra za prenosljive bolezni povzema Guardian. Samo pri približno 20 odstotkih se pojavi blaga vročina in gripi podobni bolezenski znaki. Pri odstotku okuženih pa pride do hujših zapletov in poškodb osrednjega živčnega sistema. Te hujše oblike bolezni se izrazijo predvsem kot meningoencefalitis in v skrajnem primeru lahko privedejo do smrti.

Širjenje virusa

Virus Zahodnega Nila prenašajo predvsem invazivne vrste komarjev, kot je tigrasti komar, ki smo ga v Evropo iz Afrike prinesli ljudje. Primere so poleg Grčije v preteklem letu obravnavali tudi na Hrvaškem, v Srbiji in Italiji. V Sloveniji sta se sicer do zdaj okužila samo dva človeka, a ima Nacionalni inštitut za javno zdravje pripravljen načrt za primer večjega izbruha.

Komarji se razmnožujejo v stoječih vodah in lužah, kjer živijo njihove ličinke. Medtem ko v mlakah in ribnikih na njih prežijo kačji pastirji in paglavci, teh naravnih sovražnikov v mestih ni. Posebno problematična so odlagališča starih gum, kjer se lahko v nekaj tednih izleže na milijone novih krvosesnih žuželk.