Sejem je skozi več kot tri desetletja kljub digitalizaciji ostal stičišče destinacij, turističnih ponudnikov, lokalnih turističnih društev in tudi stroke. Letošnji posveti so namreč obravnavali pereče svetovne izzive v turizmu in gostinstvu, s čimer si sejem utrjuje blagovno znamko in hkrati nastavlja ogledalo slovenskemu turizmu. Sejem Alpe–Adria je poleg Dnevov slovenskega turizma tudi edina priložnost, da se slovenska turistična ponudba predstavi domači javnosti. To je še posebej dobrodošlo za promocijo lokalnih butičnih produktov – tak primer so denimo nove kolesarske poti v najzahodnejši slovenski vasi, sveža pohodniška uspešnica Julijana Trail ali pa izvirna ponudba zamejskih Slovencev, ki skozi sejem ohranjajo stik z domovino.

Nezadosten razvoj kadrov v gostinsko-turistični dejavnosti

Prihodnje leto bo Slovenija postala evropska gastronomska regija, in pomembno je, kako bodo posamezne destinacije izkoristile ta naziv. Z uspehi naših kuharskih mojstrov v tujini, predvsem Ane Roš, ki je lani novembra v Madridu postala ambasadorka Svetovne turistične organizacije za gastronomski turizem, ter s prihodom mednarodnih gastronomskih vodnikov Gault & Millau in Michelin so se ustvarila visoka pričakovanja glede naše kulinarične ponudbe. In tu je kakovost servisa ključnega pomena.

Kot odgovor na to je bila v okviru sejma Alpe–Adria prva poslovno-izobraževalna konferenca Hospeo Master, ki je obravnavala tematiko razvoja človeškega kapitala v gostinsko-turistični dejavnosti. Tu namreč vsako leto znova ugotavljamo pomanjkanje kadrov – vse od sobaric, receptorjev, natakarjev pa do kuharjev. Mladi se zaradi slabih delovnih razmer, nizkih plač in šibkega družbenega ugleda za tovrstne poklice ne odločajo. Če pa že, se po končanem šolanju prekvalificirajo v druge panoge. Zaradi pomanjkanja kadrov nastaja ogromno presežnih ur, kar vodi v izčrpanost in izgorelost zaposlenih. Svetu se sicer z odličnimi doživljajskimi produkti predstavljamo kot destinacija novega luksuza, kjer obiskovalci najdejo zavezanost ponudnikov v butičnem in trajnostnem turizmu – toda te obljube ne moremo izpolniti z nemotivirano in podplačano delovno silo, ki je ironično tudi prvi stik, ki jo imajo turisti z našo državo.

“Uspeh ne pomeni delati do onemoglosti”

Alenka Stanič, svetovalka za ključne kadre, je na konferenci Hospeo Master poudarila, da “delavci ne izgorevajo le zaradi dela, ampak tudi zaradi slabih odnosov”. Aljoša Bagola, kreativni direktor Agencije Pristop, pa je ob tem spomnil na izkušnjo svojih staršev v družinski gostilni v Prekmurju: “Uspeh ne pomeni delati do onemoglosti. Moja mama je v kuhinji delala z migrenami, oče pa je kmalu po operaciji stregel skoraj na vozičku. Počitka skoraj nista poznala. Mislim, da bi morali biti v šolah otroci že od začetka deležni kakovostnih predmetov iz psihologije, sociologije in ekonomije, ki opremljajo za dejansko življenje in ne privzgajajo le pridnosti. Ta namreč tudi gospodarstvu ne služi več, saj so lahko roboti neskončno bolj pridni od še tako dobro ocenjenih učencev.”

Turistične šole izgubljajo vpliv na razvoj destinacije

Od osamosvojitve Slovenije dalje smo mačehovsko vlagali v razvoj kadrov na področju gostinstva in turizma, in to se nam vrača kot bumerang. Turistične šole v zadnjih letih izgubljajo vpliv na razvoj destinacije, čeprav igrajo ključno vlogo pri postavitvi temeljev za izkušnjo s petimi zvezdicami. Med generacijam nastaja vedno večja vrzel nerazumevanja, v praksi pa se pri mladih pogreša več empatije, zaupanja in zavzetosti pri delu.

“Šole s svojimi učnimi programi ne moremo slediti neverjetno hitrim spremembam, ki se dogajajo v turizmu,” poudarja dekan Fakultete za turistične študije Portorož – Turistica Janez Mekinc. “Konkreten primer: kot glavna promocijska tematika je bil v letih 2017–2019 razpisan kulturni turizem. OK. Pri nas naredimo program, oblikujemo kadre, ki to podpirajo, in potem dve leti kulturnega turizma mineta in v praksi ne vedo več, kam s temi kadri. Od ministrstva in STO-ja pa je medtem že lansirana nova strateška tematika kot zdaj gastronomija. Veste, šole smo kot tankerji in za to, da se premaknemo za tri metre, potrebujemo ogromno časa. Tu bi veljalo vpeljati več sinergije med institucijami in izobraževalnimi ustanovami.”

Primer dobre prakse takšne sinergije je Radovljica. Linhartovo mesto kulture, ki se je ravno prek gastronomije najmočneje postavilo na kulinarični zemljevid. V Radovljici že sedmo leto zapored v novembru organizirajo projekt Okusi Radolce, ki združuje devet gostiln, od lani tudi nekatere lokalne dobavitelje. Kuharski mojstri pripravljajo avtorske jedi po enotnih cenah, pod pogojem, da imajo lokalno sledljive sestavine in da jih primerno ocenita kulinarična kritika Violeta in Uroš Mencinger. Hrano so v Radovljici začeli predstavljati kot zgodbo, ki jo začne pripovedovati že tamkajšnji pridelovalec. In to je model, ki je ob podpori Zavoda za turizem lahko enostavno prenosljiv tudi na druge destinacije. Prav tako so v Radovljici začeli zelo konkretno reševati težave s kadri v gostinstvu. Gostinci z Urošem Štefelinom na čelu so pod okrilje vzeli 22 dijakov Srednje gostinske in turistične šole Radovljica ter jih neposredno vpletli v različne kulinarične dogodke in v plačano prakso.

V izobraževanje delavcev se vlaga premalo

Najpomembnejši izzivi turizma so povezani z oblikovanjem do delavca prijaznih poslovnih modelov, podprtih s tehnološkimi rešitvami. Osebno zadovoljstvo, izobraževanje, karierna rast in dobri medsebojni odnosi postajajo pomembnejši kot sama plača. Uspeh bo na strani podjetij, ki bodo sistematično in kakovostno delo z zaposlenimi prepoznala kot strateško pomembno in bodo sposobna zadržati svoje najboljše sodelavce. Krepitev blagovne znamke delodajalca je pri tem ključnega pomena. “Zaposleni morajo postati glavni promotorji vašega podjetja. Gre za vseživljenjsko usposabljanje in nenehno vlaganje v delovne procese,” opozarja Paul Martin, britanski strokovnjak s področja gostoljubja. “Podjetja premalo vlagajo v izobraževanje svojih zaposlenih, ker jih je strah, da jih bodo potem zapustili. Toda takšnim odgovarjam: Kaj pa, če vanje ne investirate in ostanejo?”

Kadrovski oddelek v podjetju že dolgo ni edini, ki se ukvarja s kadri. S kadri se mora ukvarjati celo podjetje, in to tako, da se lahko osebje kakovostno ukvarja z gosti. In blagovna znamka delodajalca je tu ključnega pomena. Martin Jezeršek, generalni direktor družinskega podjetja Gostinstvo Jezeršek, ki pri nas že več kot 35 let skrbi za cateringe na več kot tri tisoč dogodkih na leto, je navedel evropski kulinarični dogodek European Foot Summit kot posredno krepitev blagovne znamke njihovega podjetja. “Hrana postaja sodobna religija. Če smo včasih zmolili pred jedjo, jo moramo danes prej fotografirati. Bolj je postalo pomembno, kaj ješ, kot to, v kaj veruješ. Gostinski delavci so potemtakem duhovniki nove vere.”