Islandija je danes najmanj pogozdena država v Evropi, saj le 0,5 odstotka površine države pokrivajo gozdovi. Pred prihodom človeka so več kot četrtino otoka pokrivali bogati brezovi gozdovi. Vikingi pa so ob prihodu za gradnjo in kurjenje posekali skoraj vse gozdove na otoku. Vlada Islandije zdaj mukoma poskuša državi vrniti nekaj izgubljenega zelenja.

Erozija

Največja težava pomanjkanja gozdov se kaže v zemeljski eroziji. Ta brez zaščite drevesnih krošenj v neprijaznem islandskem podnebju poteka izrazito hitro. Po nekaterih podatkih je država zaradi pomanjkanj gozdov od prihoda Vikingov izgubila skoraj 20 odstotkov obdelovalne zemlje.

Poleg tega se zaradi erozije voda v tleh slabše zadržuje in hitreje odteka. To povzroča tako imenovano dezertifikacijo oz. širjenje puščav, čeprav tega v hladnem severnoatlantskem podnebju morda ne bi pričakovali. Mnoga naselja na otoku pestijo peščeni viharji, ki močno otežujejo življenje domačinov.

Težave pogozdovanja

Erozija pa močno otežuje tudi ponovno pogozdovanje otoka, saj so območja, kjer so prej uspevali gozdovi, zdaj gola. K tej težavi dodatno prispeva edina avtohtona drevesna vrsta na Islandiji – breza. Ta je, kot pravijo predstavniki islandskega urada za gozdove, milo rečeno, precej neproduktivna. Drevesa na Islandiji rastejo približno desetkrat počasneje kot v amazonskem pragozdu.

Zasajevanje brezovih nasadov v preteklosti ni obrodilo sadov, saj drevesa ne rastejo dovolj hitro in bujno, da bi lahko premagala erozijo, in pogosto odmrejo. Veliko bolj uspešni so nasadi tujih vrst, predvsem borovcev, s katerimi zdaj poskušajo obuditi gozdove. Ob tem poudarjajo, da se zavedajo problematike invazivnih vrst, a brez njih očitno ne bo šlo.

Podnebne spremembe

Zasajevanje dreves je ena glavnih okoljskih politik islandske vlade v boju proti podnebnim spremembam. Ob tem pa omenjajo, da jim te paradoksalno pomagajo pri pogozdovanju otoka. Višje temperature in vsebnost CO2 v ozračju so že dokazano izboljšale rast naših dreves, pravijo v uradu, a dodajajo, da si višanja temperatur kljub temu nikakor ne želijo.