Zaradi odmaknjenosti in političnih razlogov so njegovi prebivalci že od nekdaj odrezani od sveta. Država je velika približno toliko kot Nemčija, vendar ima le okrog 5 milijonov prebivalcev.

Tako kot v večjemu delu Južne Amerike je v Paragvaju uradni jezik španščina. Skoraj enakovredna mu je indijanska gvaranščina. Je predvsem pogovorni jezik, čeprav jo v zadnjih letih uvajajo tudi v šole. Oba jezika sta prisotna v knjigah, časopisih in na radiu.

Kriza in vojaški prevrati
Paragvaj je preživel več hudih vojaških diktatur, kar ga je ob nesmiselnih vojnah s sosednjimi državami še bolj pahnilo v osamo. Neodvisna republika je postal leta 1811, toda že kar prvi predsednik je vladal kot diktator. V vojni z Brazilijo, Argentino in Urugvajem med letoma 1865 in 1870 je Paragvaj izgubil obsežna ozemlja in skoraj polovico prebivalcev. Po končani vojni je državo zajela dolgotrajna kriza, polna vojaških prevratov.

Kriminal, tihotapljenje ...
Danes razmere v državi spominjajo na razmere v nekdanjih socialističnih državah. Mnogi menijo, da z odhodom zadnjega diktatorja gospodarstvu ne gre nič bolje, na račun "demokracije" pa se je precej razbohotil kriminal. V obdobju Stroessnerjeve vladavine sta se v državi zelo razmahnila tihotapljenje in uvažanje blaga brez carin. Na ta način so si bogati vladajoči izbranci nakopičili velikansko bogastvo.

Glavne gospodarske panoge so ...
Glavno mesto Asuncion ima približno 800.000 prebivalcev in se razprostira na dokaj veliki površini. Prevladujejo nizke stavbe, le v samem mestnem središču je nekaj stolpnic in arhitektonsko izstopajočih vladnih zgradb. Pred slednjimi je danes povsem normalen vrvež, medtem ko so še pred nekaj leti vsakega turista s fotoaparatom priprli. Asuncion je tudi najpomembnejše pristanišče v državi. Od tod gre po reki Paragvaj večina državnega izvoza in uvoza. Po reki lahko namreč plujejo tudi velike tovorne ladje, ki prestolnico povezujejo z več kot tisoč kilometrov oddaljenim Atlantskim oceanom.

Največje naravno bogastvo Paragvaja sta vodna energija in les. Lesne zaloge se izredno hitro zmanjšujejo, saj so v zadnjih tridesetih letih posekali kar polovico gozdov v državi. Čeprav je zdaj nenadzorovano trgovanje z lesom prepovedano, ga še vedno veliko izvozijo ilegalno. Paragvaj nima pomembnejših rudnih bogastev, tako da mora večino kovin in naftnih derivatov uvažati. Industrija je slabo razvita in ustvarja le dobrih 15 odstotkov bruto domačega proizvoda. Usmerjena je predvsem v predelavo kmetijskih pridelkov, ob živilski pa so pomembne še tekstilna, usnjarska in lesna industrija. Tovarne so osredotočene predvsem v okolici prestolnice in na vzhodu države, ob meji z Brazilijo in Argentino.