Praktično po celem svetu so zaprti gostinski lokali, restavracije in drugi turistični objekti. Prizemljena je svetovna flota potniških letal in turističnih križark. Milijoni turističnih delavcev so čez noč ostali brez dela in osnovnih sredstev za preživetje. “Nič več ne bo, kot je bilo,” se zadnje čase pogosto poudarja v turizmu – kakšen turizem nas torej čaka po dobi koronapandemije?

Eno od področij, ki je zaradi krča koronapandemije med najbolj prizadetimi vejami gospodarstva, je industrija srečanj, ki v Sloveniji zaposluje več kot 11 tisoč ljudi. Ob omejitvi javnega življenja so namreč med prvimi prekinili dejavnost prav organizatorji dogodkov. Za letos je zagotovo izgubljena spomladanska sezona, najmanj do konca poletja se ne bodo izvajali lokalni dogodki, mednarodni pa verjetno še dlje. Vsak dan pandemije pri nas industrija srečanj izgubi minimalno 970 tisoč evrov prihodkov, izgubo do konca junija 2020 pa ocenjujejo na dobrih 85 milijonov evrov.

Po optimističnih scenarijih naj bi se kongresna industrija spet zagnala septembra, pesimisti pa pravijo, da je letošnja sezona izgubljena. Gorazd Čad, urednik revije Kongres: “Ljudi je strah združevanja. Ta problem bomo morali najprej reševati. Ampak verjamem v to, da smo ljudje socialna bitja in da bomo po koncu korone lačni druženja. Dejstvo je, da nas čakajo drugačni časi, drugačen marketing. Stvari se bodo regionalizirale, več bo manjših dogodkov, bolj precizno bo treba delati na organizaciji dogodkov.”

Na prvi pogled se zdi, da bo pri kongresni industriji najbolj trpela panoga hotelirstva, ki pa je v preteklih letih rasti imela tudi največ koristi od nje. Toda v kongresni industriji je najmanj 20 tisoč ljudi, ki imajo status s.p.-jev in kulturnih delavcev, od moderatorjev, glasbenikov, fotografov, prevajalcev, tolmačev, scenskih delavcev, lučkarjev, snemalcev, arhitektov, oblikovalcev do turističnih vodnikov. To je tiha večina, za katero nihče ne ve, toda brez njih kongresna industrija ne deluje.

Dejstvo je, da se bomo pobirali zelo dolgo
Težko je biti jasnoviden, toda dejstvo je, da bo po pandemiji turistično gospodarstvo potrebovalo zelo intenzivno promocijo, še posebej na domačem trgu. Nemška turistična organizacija je tako že zagnala kampanjo #DiscoverGermanyFromHome, ki vključuje virtualne izkušnje destinacij v vseh 16 nemških zveznih deželah. Podobno je pričakovati tudi za druge evropske države.

Navade potrošnikov bodo glede na drugačne okoliščine močno spremenjene. Prihodnost potovalne industrije in agencij bo v inoviranju in prilagodljivosti. Pomembno vlogo bo imela izmenjava znanja, sodelovanje ter dostop do informacij. Več bo povpraševanja po individualnih ponudbah in programih ter nočitvah za manjše nastanitve. Zagotovo bomo potovali bolj premišljeno in vsaj na začetku izrazito regijsko. Kratkoročno je pričakovati večji poudarek na varnosti. Predvsem krajša potovanja bodo gonilo okrevanja turistične panoge. Še bolj se bo poudarjala digitalizacija, brezstično poslovanje, manj bo interesa za skupinska potovanja, še bolj se bo povečal pomen lokalno pridelane hrane. “Napovedi so negotove, ker je veliko dejavnikov še neznanih, toda jasno je, da bo okrevanje slovenskega turizma dolgotrajno in bo trajalo več let,” je mnenja Maja Pak, direktorica STO-ja.

Mednarodne institucije napovedujejo od 50-do 70-odstotni upad turističnega prometa na svetovni ravni letos, izgubljenih pa naj bi bilo 75 milijonov delovnih mest. Na tem področju je zelo prizadeta tudi Slovenija, ki je blizu največjim žariščem virusa, največji delež nočitev pa je realiziran ravno na trgih, ki bodo po koncu krize najbolj prizadeti.

“Izjemno pomembna je priprava na čas po krizi. Pomembno je, da bomo hitro prilagodili ponudbo v luči spremenjenih razmer in spremenjenega nakupnega vedenja potrošnikov. Prizadeti so naši ključni trgi, zato je pomembno, da bomo ponovno nastopili zelo intenzivno na trgu, takoj ko se bodo zadeve umirile. Pričakovati je močno konkurenco in v prihodnje bo izjemno pomemben predvsem domači turizem.”

Kaj bo s slovensko gastronomijo?
Pandemija se je zgodila v najbolj neprimernem mesecu za slovensko gastronomijo. Marca naj bi bile znane restavracije, ki so si prislužile Michelinove zvezdice ter uvrstitev v prvi Michelinov vodnik za Slovenijo. Zgodil se naj bi Evropski festival hrane, Teden restavracij, hkrati pa smo na pragu naziva evropske gastronomske regije za leto 2021. Razvili smo ugledno raven visoke kulinarike in si ustvarili relativno močen krog gastronomskih vplivnežev. Namesto uspeha pa se je zgodila vsesplošna karantena. Kako torej naprej in kako se bo morala na novo redefinirati tudi visoka kulinarika?

Kaja Sajovic, novinarka portala MMC in soavtorica pred kratkim izdane knjige o Ani Roš Sun and Rain, ki jo je založba Phaidon marca lansirala tudi na ameriški trg, je pesimistična. “Po najbolj pesimističnih napovedih lahko pademo na raven, ki smo jo imeli pred 25 leti. Ves napredek, ki smo ga pokazali, je s korono praktično izničen. Z našo (visoko) gastronomijo se bo zgodilo to, kar se dogaja tudi z vso drugo po svetu. Napovedi so zaenkrat zelo črnoglede. Tudi najboljše restavracije z meniji, ki stanejo po 500 evrov, se bojijo propada. Najhujše projekcije so v ZDA, kjer naj bi se po nekaterih napovedih obdržalo samo 25 odstotkov restavracij.”

Tudi Janez Bratovž iz ljubljanske restavracije JB ima pesimistične poglede glede prihodnosti visoke kulinarike in njenega preživetja. Dejstvo je, da se bo v prihodnje morala na novo definirati. Kar zadeva preživetje, bo potekala huda čistka: “Najprej se bodo pobrali lokali, ki imajo malice in kosila. Tu bo takoj zagon. Za visoko kuhinjo pa bo precej težje, zato pripravljam nov projekt, ki ne bo samo fine dining, ampak še nekaj poleg tega. Razmišljam tudi, da bi imel odprto restavracijo samo pet dni v tednu ter da bi ponujal samo še večerje. Žal mi je, ker smo imeli napovedan tako izjemen marec, ki bi bil lahko eden najboljših marcev v mojem življenju. Pa se je veliko podrlo.”

Luka Košir iz Gostišča Grič ob tem opozarja na pomen kmetijstva: “Gastronomija niso samo gostinci, so tudi in predvsem pridelovalci, kmetje. Mogoče se tega ne zavedamo, ampak v prihodnje bodo predvsem oni krojili našo gastronomijo. Še vedno mislim, da je domači gost najpomembnejši. Povedano po domače – on nas bo reševal v prihodnje.”

Novi val inovativnosti koroni navkljub
Koronapandemija pa je v turizmu sprožila tudi val nove ustvarjalnosti. Vedno močnejša je spletna prodaja lokalnih pridelkov, na dom se dovažajo meniji iz restavracij, kuharji prek spleta delijo svoje recepte, odvijajo se spletne vinske degustacije, webseminarji s strokovnimi nasveti za gostince. Prodajajo se vavčerji za večerje po koncu koronadobe. Uroš Štefelin in Marcela Klofutar iz Vile Podvin kuhata in vozita svoje obroke na dom. Tomaž Kavčič prek spleta kuha svojo govejo juho. Izjemno je vzniknila peka kruha z drožmi, pri kateri še posebej izstopajo Anita Šumer, Urška Fartelj in Polona Klančnik. Živahno je tudi v Posočju, kjer se je Ana Roš in Hiša Franko povezala s tamkajšnjimi kmeti, nabiralci ter živilsko industrijo z Mlekarno Planika na čelu. S podjetjem Gajbica je tako nastal projekt dostave zabojčkov, ki vsebujejo kreacije iz Anine kuhinje in dobrote lokalnih pridelovalcev.

Virtualni ogledi rjavega medveda
Nova ustvarjalnost se čuti tudi pri nekaterih ponudnikih turističnih doživetij. Tak primer je s priznanjem sejalec nagrajen izdelek SlovenianBears – do medveda prijazno fotografsko doživetje, ki ga na območju Loške doline, vse od Čabra pa do Cerknice, kjer so migracijske poti rjavega medveda, izvaja Miha Mlakar.

Slednji je kot nadgradnjo svojega doživetja, glede na koronapandemijo, začel virtualne oglede naše največje zveri: "Nam se je na začetku marca dotok novih gostov ustavil, zdaj pa smo sprejeli dejstvo, da gostov tudi maja in junija ne bo. Zato smo začeli razmišljati, kako medvede ljudem približati tudi v času, ko so zaprti med štiri stene in čakajo, da karantena mine. Sami smo izziv našli v virtualnem turizmu. Na opazovalnice smo postavili visoko zmogljive spletne kamere, ki zvok in sliko prenašajo v živo, upravljamo pa jih od doma. Operater lahko sledi vsakemu gibu medveda. Kamere delujejo tudi ponoči, tako da lahko opazujemo tudi obnašanje živali v nočnem času, kar je še posebej zanimivo. Menim, da so kamere tudi dobro marketinško orodje. Naš potencialni gost si ponudbo ogleda, še predenj jo kupi in mi si na ta način gradimo zaupanje do gosta.”

Potrebujemo krizni management v turizmu
V prihodnje bo treba po zgledu pokojnega Roka Klančnika, izjemnega turističnega strokovnjaka in avtorja zdaj še kako aktualne knjige Krizni managment in krizno komuniciranje v turizmu, vzpostaviti svetovne krizne scenarije za morebitne prihodnje situacije zdravstvenih groženj epidemij, pandemij, naravnih nesreč ali finančnih kriz, ki odločilno vplivajo (tudi) na slovenski turizem. Glede na stalno poudarjanje, da ne bo “nič več tako, kot je bilo”, se bo moral turizem še bolj izrazito usmeriti v trajnostni in odgovorni razvoj. Glede na to, da Slovenija ponuja edinstvena doživetja, bo zato čas po krizi odlična priložnost za to, da jo spoznamo in odkrijemo na novo. Mogoče pa bomo končno spoznali, da štetje nočitev in prihodov ni edino merilo uspeha v turizmu.