Slovenska turistična organizacija ocenjuje, da bo letos na oddihu doma nekoliko manj Slovencev kot lani, ko smo bili, po podatkih Eurostata, država z najvišjo rastjo domačih gostov.

Epidemija je pošteno oklestila slovenski turizem, njegovo zmožnost zaposlovanja in ustvarjanja dodane vrednosti. Kaj bo najhujša posledica? Kdo bo reševal turizem? Bodo padle cene najdražjih nastanitev? Odgovore smo iskali v novi epizodi Kronike+, podkasta informativnega programa Radia Slovenija.

Država najprej da, nato vzame

Kljub epidemiji so lani jeseni v središču Bovca odprli nov Športni hotel Soča.

"Odprti smo bili točno mesec dni, potem smo, v skladu z ukrepi, morali hotel zapreti, v končni fazi pa tudi odpustiti večji del kadra," pojasnjuje direktor družbe Soča Rafting Goran Kavs. Ker so lani odprli svoja vrata in ob tem sprejemali turistične bone, pa so zgolj po prihodkih presegli merilo za ohranitev državne pomoči.

"Žal smo morali vsa ta čakanja na delo, ki smo jih imeli v spomladanskem času lanskega leta, vrniti, ker prihodki družbe niso bili za 20 odstotkov manjši. Potem je sicer država nekaj spremenila, bomo dobili nekaj nazaj, spomladansko čakanje pa smo praktično morali vrniti," pravi Kavs, ki je na podlagi rezervacij optimističen pred letošnjo poletno sezono v Bovcu.

Poudarja pa željo, da bi pristojni čim prej odprli meje in dorekli praktične podrobnosti o izvedbi obveznega testiranja na koronavirus v krajih, kot je Bovec. "Potrebujemo 40 minut do prve dežurne ambulante in več kot uro do prve bolnišnice," opominja Kavs.

Kje je empatija do turizma?

Na začetku junija, na pragu poletne sezone, pristojni hitijo usklajevati podrobnosti interventnega zakona za pomoč turizmu in gostinstvu. Odločevalce so na to, da je nujno praktično razumevanje delovanja turizma, konec aprila glasneje opomnili hotelirji, češ da po več mesecih zaprtja sob, jedilnic in bazenov ne morejo odpreti čez noč.

"Smo opozarjali, da bi morali stroki prisluhnili že v fazi priprave vseh ukrepov, in tukaj je ravno zaradi tega prišlo do odločitev, ki smo jih morali naknadno popravljati," poudarja Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici. Meni, da še vedno niso dovolj vključeni v pripravo ukrepov pomoči. "Pričakujemo ukrepe, ki bodo ob varovanju zdravja omogočali rentabilno poslovanje gostinstva in turizma, ki sta bila v mesecih zaprtja potrpežljiva in solidarna. Tako ne bi potrebovali toliko državnih pomoči kot jih sicer."

Cvar ocenjuje, da po krizi ne bo občutnega padca cen namestitev, saj bi to še dodatno otežilo delovanje turističnih ponudnikov, ki se bodo morali spopasti z dodatnimi stroški tudi zaradi pričakovanega pomanjkanja delovne sile.

Lov na natakarje

Kljub različnim pomočem države je bilo konec leta 2020 brez službe skoraj 14 tisoč nekdaj zaposlenih v gostinstvu in turizmu – dvakrat več kot leto dni prej. Ob tem je brez dela ostala množica prekarcev in študentov.

"Glavni davek epidemije bo zagotovo kader, veliko se ga je prekvalificiralo. Dober kader pa – tisti, ki ga je imel, je bil verjetno dovolj pameten, da ga je zadržal in motiviral," meni kuharski mojster Uroš Štefelin iz Vile Podvin. Morebitnemu tujemu kadru v gostinstvu ne nasprotuje, a ob tem odgovorne poziva: "Pristojni naj naredijo dober načrt in se povežejo z našimi šolami za hitro in ustrezno izobraževanje tujih delavcev, da bodo lahko delali na ustrezni ravni."

Slovenski gost – kralj ali rezerva?

Prebivalci Slovenije so lani, v letu izbruha epidemije, opravili nekaj več kot 2,2 milijona zasebnih potovanj, kar je skoraj pol manj kot leta 2019. Večino potovanj so opravili doma, tudi na račun turističnih bonov, ocenjujejo na Slovenski turistični organizaciji. Letos bodo spodbujali k dopustovanju doma z akcijo Zdaj je čas. Moja Slovenija.

"Domači gost je bil vedno rezerva. Če je slaba sezona, pa nas pozivajo, pojdite na naše morje, pojdite v naše hribe. A slovenski gost je dober gost," poudarja predsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije Drago Bulc. Poudarja, da so imeli številni ponudniki zaradi turističnih bonov večjo zasedenost kot pred epidemijo, saj je gneča v sicer najbolj obiskanih turističnih krajih pri nas Slovence prisilila, da so odkrivali druge kotičke države, ob tem pa zapravili vsaj nekaj dodatnih evrov na oddihu doma.

Turistični boj David proti Goljatu

Množičnega turizma naša država ne zmore, zato smo se pred leti preusmerili v butična doživetja. Za obuditev in dodaten razvoj turizma pri nas bosta ključna ponudba z dodano vrednostjo in povezovanje. Primer uspešnega povezovanja regije je Prekmurje, ki ga združuje gibanje Gourmet over Mura.

"Skupino smo ustanovili trije – Marof, Kodila in Rajh. Združili smo se, da bi drug drugemu pomagali pri prodaji izdelkov, marketingu in promociji (na sejmih) ter da si podajamo gosta v Prekmurju, da mu znamo svetovati, kaj, kam in kako. Pozneje smo skupino razširili s štirimi ponudniki z druge strani Mure in uspešno sodelujemo," pojasnjuje Tanja Pintarič iz gostilne Rajh.

Povezali so se tudi kot odgovor na delovanje velikih igralcev v lokalnem okolju, ki niso želeli promovirati njihove ponudbe. "Povezovanje majhnih ponudnikov je nujno, ker gost se ne bo mudil le pri enem: če bo zadovoljen, se bo morda na eno destinacijo vrnil v času dopusta, trikrat ali štirikrat pa pri enem ponudniku ne bo jedel."

Pogled v kristalno kroglo

V prihodnje bo, po ocenah turistične stroke, prevladoval tako imenovani regijski turizem. To pomeni, da bomo večinoma potovali z avtomobilom, v polmeru 500 kilometrov od doma. Tako si bomo lahko ustvarili varen "potovalni mehurček".

Pandemija bo torej spremenila potovalne navade turistov. Kot so zapisali na Slovenski turistični organizaciji, vse več gostov povprašuje po možnostih aktivnega oddiha v neokrnjeni naravi ter po destinacijah, kjer spoštujejo trajnosti razvoj.

Tu je priložnost za Slovenijo, da bi tuje goste preusmerila k nastanitvi v zdaj manj obiskanih krajih, od koder bi lahko odkrivali turistične bisere, kot sta Piran in Bled.

Na Bledu raste prvi kolesarski glamping pri nas. Lastnik Hotela Ribno Matija Blažič tako sledi smernicam butičnosti: "Tudi če bi dobil od kolesarskega gosta kaj manj, bi ga gostil raje kot druge goste. Ker je to naša usmeritev. Po tem se razlikujemo od drugih na trgu. Upam, da si bomo v nekaj letih ustvarili široko bazo domačih in tujih kolesarjev, ki te v takih krizah, kot je zdajšnja, ne zapustijo tako hitro, kot te zapusti agencijski gost.«

Starosta turističnega novinarstva pri nas Drago Bulc poudarja priložnosti, ki jih prinašajo morebitna dodatna zdravilišča v Prekmurju, pa tudi avtodomarski turizem pri nas.

Tokratno epizodo podkasta Kronika+ so pripravili Špela Bratina, Luka Bregar, Marjana Grčman, Tina Lamovšek in Vjekoslav Mikez.