Pa ne le žanrskih prizorov, na katerih spoznavamo osamljena dekleta, ki ob oknu prebirajo pismo, in dekleta z bisernim uhanom ali rdečim klobukom, ampak nas pisateljica popelje tudi v podobo Delfta, ki ga je slikar skrbno naslikal leta 1660.

V Delft 17. stoletja in v življenje enega izmed treh najpomembnejših nizozemskih slikarjev tega časa nas pisateljica popelje skozi prvoosebno pripoved protestantskega dekleta Griet, ki jo starši zaradi obubožanosti družine pošljejo služit kot deklo v katoliško družino Johannesa Vermeerja. Suhoparni življenjepis slikarja, o katerem med drugim vemo, da se je ukvarjal z ocenjevanjem in preprodajo umetnin, da je imel 11 otrok, da je bila njegova tehnika izjemno počasna, kar mu ni kaj veliko pomagalo pri neprestanih finančnih težavah, ki so težile njega in njegovo družino, zaživi skozi oči mladega dekleta s široko odprtimi očmi v povsem drugačni luči.

Kmalu potem ko pride Griet v tujo katoliško družino, kjer je Johannesova žena Catarina ponovno noseča, se med dekletom in slikarjem razvije posebna vez. Že od prvega srečanja z umetnikom na domu njenih staršev, je Griet pokazala smisel za barve, tudi pozneje pa ob čiščenju slikarjevega ateljeja z veseljem in izjemno natančnostjo opazuje, kako počasi nastajajo velike mojstrovine.

Ob plašni in že zaradi okoliščin na propad obsojeni ljubezni bralec tako ne spozna le usode dekleta z bisernim uhanom, ki preneha biti le obraz na sliki in dobi svojo zgodbo, ampak ponuja roman vpogled v življenje in delo umetnika ter spozna, kako počasi so nastajale njegove slike, kako pogosto jih je preslikal, kako je - vsaj dokler se ni pojavila Griet - le sam hodil po barve v lekarno in jih nato mešal. Spoznamo živahno in hkrati težko življenje Delfta v tistem času (pripoved romana se začne leta 1664), ki so ga takrat pestile izjemno mrzle zime in epidemija kuge.

In kako se je zgodilo, da je imenitni slikar naslikal svojo deklo? Njegov naročnik van Ruijven si zamisli, da bi naslikal njegov portret, na katerem bi se mu pridružila Griet. In ker vsi dobro vedo, da se pri van Ruijvenu takšni projekti slej ko prej končajo tako, da si ta prisvoji dekle, s katerim se je portretiral, ljubosumni Vermeer predlaga, da naslika le portret Griet. Dolgo časa je nastajala slika, na katerem se ljubko dekle prek rame ozira k slikarju, slikanje pa je zahtevalo tudi precej dekletove požrtvovalnosti, saj si je za boljši učinek celotne podobe morala preluknjati ušesa, da si je lahko pripela uhane svoje gospodarice.

Slika dekle z bisernim uhanom je danes znana tudi kot Mona Lisa s severa ali nizozemska Mona Lisa, umetnostni zgodovini pa vse do danes ni uspelo pojasniti, ali je bilo delo naročeno, kdo bi bil lahko njen naročnik in - še najpomembnejše - kdo je dekle na sliki. Marsikdo domneva, da gre za slikarjevo hčer Mario, domišljija Tracy Chevalier pa ponuja svoje razumevanje zgodbe, ki je zagotovo veliko bolj razburljiva in romantična kot nepojasnjena umetnostnozgodovinska razlaga, ob tem pa je roman hkrati izvrsten pobeg v življenje prebivalcev Delfta v 17. stoletju.

M. K.