Oglas
Novinar Raoul Duke in njegov odvetnik dr. Gonzo se leta 1971 podata v Las Vegas, da bi poročala o dogajanju na motoristični dirki za neko športno revijo in hkrati uživala na počitnicah, prepojenih z opojnimi substancami. Njuno potovanje je že tako precej brezglavo, saj uživata velikanske količine (nedovoljenih) mamil, se zapletata v vrsto prevar in rušita vse pred sabo v svetlikajočem se Las Vegasu, simbolu ameriškega potrošništva in turizma.
Kar je bilo mišljeno kot opis fotografij z dirke v 250 besedah, je nato postal roman, sestavljen iz dveh prispevkov za revijo Rolling Stone, pri Sports Illustrated pa so že Thompsonov 2.500 besed dolg rokopis zavrnili. Roman z ilustracijami Ralpha Steadmana je požel navdušenje kritikov, pri New York Timesu so ga označili za "daleč najboljšo knjigo doslej o desetletju mamil". Strah in groza v Las Vegasu je postal velik uspeh in prvo širšemu občinstvu znano Thompsonovo delo, v katerem je uveljavil slog gonzo novinarstva. V knjigi The Great Shark Hunt Thompson o Strahu in grozi v Las Vegasu piše kot o »propadlem poskusu gonzo novinarstva«, slogu poročanja, ki ga je "izumil", uveljavil in proslavil prav on. »Propadli« poskus pa zato, ker je najprej nameraval zapisati vse podrobnosti svojega potovanja v Las Vegas, kot so se dejansko dogajale, in jih nato objaviti v grobi, neurejeni obliki, kar se nato ni izšlo ...
Kot velja za večino Thompsonovega pisanja, večji del knjige temelji na resničnih dogodkih, čeprav so podrobnosti spremenjene toliko, da lahko delo obravnavamo kot fikcijo. Knjiga je poskus umestiti radikalni aktivizem in kulturo mamil 60. let v kontekst prevladujoče ameriške izkušnje tistega časa. Raziskuje zamisel, da je bilo leta 1971 prelomno leto v hipijevski kulturi in kulturi mamil v Ameriki, ko je protikulturno gibanje izgubilo svoj pomen, nedolžnost in optimizem, zaradi česar se je vse skupaj prevesilo v cinizem. V romanu anarhična glavna junaka ponižujeta, zlorabljata in uničujeta simbole ameriškega potrošništva in pretiranega izobilja, Las Vegas pa je simbol za grdo podobo ameriške kulture, ki je junaka nikakor ne spoštujeta. Nekateri literarni kritiki razmišljajo, da je tematika Thompsonovega romana podobna tisti v Velikem Gatsbyju, kjer se je F. Scott Fitzgerald ukvarjal z ameriškim snom in življenjem bogatih in brezbrižnih, drugi pa vidijo vzporednice med belim kadilakom, ki ga vozi Duke, in belim kitom v Moby Dicku, simbolu dobrega in slabega in metaforo elementov življenja, ki se izmikajo nadzoru ljudi.
Leta 1998 je po romanu Strah in groza v Las Vegasu režiser Terry Gilliam posnel film, v glavnih vlogah sta nastopila Johnny Depp (Raoul Duke) in Benicio Del Toro (dr. Gonzo). Film je postal prava kultna klasika, glavna igralca pa sta za vlogi prestala izjemno težke priprave: Del Toro se je pred začetkom snemanja zredil za skoraj 20 kg in natančno raziskal življenje Acoste, Depp pa se je za štiri mesece preselil k Thompsonu in tam proučeval tudi njegove navade in kretnje. V tem času se je Depp po Kaliforniji prevažal s Thompsonovim rdečim Chevroletovim kabrioletom caprice, "velikim rdečim morskim psom". Thompson pa si je sposodil Deppov avto in v družbi sopotnice Heidi pisal esej Fear And Loathing In Hollywood: My Doomed Love At The Taco Stand, odlomek eseja so pozneje objavili v reviji Time.
Alenka Klun
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje