Letos so bili tradicionalni Dnevi Kobilarne Lipica v znamenju proslavljanja visokega jubileja. Organizatorji so za dneve, v duhu 440. obletnice delovanja Kobilarne Lipice, pripravili bogat nabor okrepčil in dejavnosti. Število obiskovalcev je bilo omejeno, saj so dogodki potekali v skladu s priporočili NIJZ-ja.

Lipicanci so živahnega temperamenta in dobro učljivi. Po besedah direktorja Kobilarne Lipica Mateja Oseta je lepota in simbolika belega lipicanca, ki pride na svet kot temno žrebe in navdušuje s svojo eleganco, močjo, ponosom in talentom za figure klasične dresure, vedno znova vir navdiha. Lipica je najstarejša še delujoča konjušnica. Pasma lipicanec je bila namreč osnovana v letu 1580, na slovenskem Krasu, v takratni Habsburški monarhiji.

Okrogli obletnici se je poklonil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je ob tej priložnosti prevzel botrstvo lipicanske žrebičke. V svojem nagovoru je čestital Kobilarni Lipica in njenim zaposlenim za častitljivo obletnico. Poudaril je, da je lipicanec eden ključnih simbolov Slovenije in slovenstva in s tem neizbrisen del naše identitete. Svoj govor je zaključil z besedami: "Lipica je speča Trnuljčica, ki vam jo je uspelo prebuditi."

Gala prireditev kot popoln zaključek proslave

440 let od ustanovitve Kobilarne Lipica in s tem reje lipicanske pasme konj je ovekovečila gala prireditev lipiške šole klasičnega jahanja, ki je po besedah Kobilarne Lipica "polna glasbe, skladnosti in lepote v gibanju sredi opojne kraške krajine, kjer sta se v polnosti ujela svoboda konja in hotenje človeka po sožitju z naravo".

Vrhunec programa pa naj bi bil po besedah direktorja Kobilarne Lipica Mateja Oseta "povezan z določenimi zanimivimi opernimi točkami". Slovesno noto je tako jubileju dal nastop najlepših lipicancev Kobilarne Lipica, ki so svojo eleganco pokazali ob spremljavi Policijskega orkestra s sopranistko Ernestino Jošt, tenoristom Gregorjem Ravnikom, dramskim igralcem Pavletom Ravnohribom in režiserjem gala predstave Tomažem Letnarjem.

Obiskovalci so med drugim lahko opazovali spust kobil na pašo, degustirali kraške dobrote in si ogledali predstavitve vožnje vpreg. Tisti, ki jih je zanimalo, so se lahko udeležili tudi delavnice suhozidne gradnje. Ta starodavna tehnika je vpisana na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva, lipicance pa kamniti suhozid na pašnikih varuje že stoletja.