V Sloveniji je 173 gozdnih rezervatov, od tega kar 13 na Pohorju. Med njimi je tudi rezervat Lovrenška jezera.

"Ta gozdni rezervat zajema najlepši del Pohorja, to je Sleme med Roglo in Kopami, ki je s svojimi senožetmi, s pašniki, s sklenjenimi in nesklenjenimi gozdovi, z barji in z ruševjem ena taka značilna podoba centralnih silikatnih Alp," je povedal Jožef Mrakič iz Zavoda za gozdove – območna enota Maribor.

"Lovrenška jezera so posebna z različnih pogledov. Gre za eno največjih barjanskih enot, kompleksov v Sloveniji. Druga zadeva je, da je to en velik potencial, ki ga je treba varovati, kar se tiče zelenega turizma in obiskovanja tega območja. Tretja zadeva pa je naravovarstveni pomen. Gre pravzaprav za punčico očesa samega Pohorja, ki ga je treba varovati v vsej svoji podobi," pa meni naravovarstvenik Jurij Gulič.

Lovrenška jezera so zaraščeno močvirje na nadmorski višini 1520 metrov. Po območju so speljane lesene brvi, ki vodijo do prav vseh jezer. Teh je od 11 do 22, odvisno od obsega in trajnosti stoječe vode. Rezervat Lovrenška jezera je med bolj obiskanimi in zato tudi bolj ogrožen.

"V zadnjih projektih je bilo z evropskimi sredstvi tukaj veliko narejenega, pot je bila obnovljena, razširjena, pa tudi stolp je bil delno obnovljen, tako da sem vesel, da stvari gredo v pravo smer in obiskovalci spoštujejo tista osnovna pravila obnašanja v takem naravnem okolju," je pojasnil naravovarstvenik Matjaž Jež.

Nad Lovrenškimi jezeri pa nenehno bdi Jezernik. To vlogo je prevzel Lovro Paradiž, planinski vodnik Planinskega društva Lovrenc na Pohorju. "Vlogo Jezernika sem prevzel z veseljem, ker to je praktično varuh gorske narave. Sam živim kot planinski vodnik, kot planinec veliko hodim po planinah in skrbim za naravo. Lovrenška jezera s ponosom predstavljam vsem okrog. Na leto sem šestkrat ali sedemkrat gor, tako da res jih varujem."

Desetletja raziskav in analiz kažejo, da naj bi bil osrednji del Lovrenških jezer star od 5 do 7 tisoč let. Nastal naj bi po zadnji ledeni dobi v tem delu Evrope. Območje se spreminja in danes je življenjski prostor mnogih rastlinskih in živalskih vrst. Najdemo pa tudi neavtohtone rastline, ki so bile na Lovrenška jezera prinesene.